Afirmacije in pozitivna samopodoba pri učenju tujega jezika






Bravo, dobro si to povedal!

Jezik niso zgolj besede. Jezik so tudi ton in barva glasu ter govorica telesa. Iste besede ali povedi lahko zvenijo zelo različno – odvisno od tega, kako jih povemo. Lahko so spodbudne, lahko zelo destruktivne. 
​Pri učenju jezika oziroma kar pri učenju nasploh je zelo pomembno, da znamo biti do sebe prijazni in se znamo vzpodbujati. Sama učna snov zna biti že dovolj težka sama po sebi in zaničevanje samega sebe v smislu »tega ne bom nikoli znal_a«, »joj, sem zabit_a« in pri naših strankah najpogostejši »sem trd_a za jezike« naš uspeh že v naprej obsodi na propad oziroma naše delo zelo oteži. Spodbudna beseda samemu sebi in postavljanje jasnih kratkoročnih dosegljivih ciljev po drugi strani delata prave male čudeže. 
Pri učenju jezika oziroma kar pri učenju nasploh je zelo pomembno, da znamo biti do sebe prijazni in se znamo vzpodbujati.

Pri učenju jezika oziroma kar pri učenju nasploh je zelo pomembno, da znamo biti do sebe prijazni in se znamo vzpodbujati.

Mam to! Maš to!

Pred časom smo se razpisali na temo učenja jezika med športnimi aktivnostmi. Prav šport je super poligon za spoznavanje dobrih spodbudnih besed, saj jih med navijanjem (tudi za sebe) uporabljamo popolnoma naravno. Tokrat delim z vami tiste, ki zelo dobro delujejo tudi na naših jezikovnih treningih: 
  • Bravo!
  • Pravilna struktura stavka, bravo!
  • To pa je velika beseda!
  • Samo tako naprej!
  • Vi me ne potrebujete več!
  • Ja, to je to!
Šport je super poligon za spoznavanje dobrih spodbudnih besed, saj jih med navijanjem (tudi za sebe) uporabljamo popolnoma naravno.

Šport je super poligon za spoznavanje dobrih spodbudnih besed, saj jih med navijanjem (tudi za sebe) uporabljamo popolnoma naravno.

To ni težko vs. To je lahko

Morda je tu na mestu mali nasvet strokovnjakov pa tudi staršev: pri izboru spodbud moramo biti pazljivi, saj naj naši možgani ne bi zaznavali negacij. Starši lahko povedo razliko v reakciji otrok, če jim rečejo »Ne tako hitro!« ali »Bolj počasi!« V prvem primeru naj bi možgani zaznali besedo »hitro«, zato otrok instinktivno pospeši, medtem ko v drugem primeru možgani slišijo besedo »počasi« in otrok upočasni.
Seveda pa moramo biti pozorni tudi pri drugih, ne le pri otrocih. Eden najboljših nasvetov, ki mi ga je sicer podal moj teniški trener, je, da besedne zveze »ne morem«, »ne znam« in »ne vem« na igrišču ne obstajajo. In za te besede ni prostora niti na jezikovnih treningih. 
Starši lahko povedo razliko v reakciji otrok, če jim rečejo »Ne tako hitro!« ali »Bolj počasi!«

Starši lahko povedo razliko v reakciji otrok, če jim rečejo »Ne tako hitro!« ali »Bolj počasi!«

Iskanje (ne)znanja

Naše stranke najpogosteje izpostavijo, da jim je všeč, ker v njih iščemo znanje. Ne ustavljamo se pri izjemah in ne lovimo jih na pasteh največjih besednih posebnežev ali slovničnih struktur, ampak gledamo širše in pohvalimo vedno, ko stranka usvoji bistvo predelanega. 
Iz želje jezikovnih trenerjev, da stranka res napreduje, se čuti tudi pristnost in iskrenost pohval in spodbudnih besed za naprej. Če nekdo verjame vate in ti to kaže na vseh ravneh, je možnost, da tudi sam začneš verjeti vase, večja. In jezikovni trenerji pri LanguageSitterju® res verjamemo, da se tujega jezika lahko nauči prav vsak. 
Kaj pa, ko stvari ne gredo v pravo smer in je potreben popravek? Dobronamerni komentarji in predlogi za izboljšave so lahko prav tako dobro sprejeti kot pohvale, če so res mišljeni pozitivno ter jim sledijo konstruktivni nasveti in načrt za odpravo napak.  
Če nekdo verjame vate in ti to kaže na vseh ravneh, je možnost, da tudi sam začneš verjeti vase, večja.

Če nekdo verjame vate in ti to kaže na vseh ravneh, je možnost, da tudi sam začneš verjeti vase, večja.

Učenje jezika skozi več kot le besede

Pri učenju tujega jezika je zelo pomembno, da razumemo, da so besede le del jezika. Po nekaterih podatkih naj bi verbalna govorica predstavljala zgolj 35 % vse komunikacije. Več o tem lahko preberete v enem od naših starejših zapisov. Torej je tudi na učenje jezika treba gledati celostno; več čutil kot vpletemo v učenje, bolje si zapomnimo vsebine. Pomislite, koliko si zapomnite, ko berete po tiho, v primerjavi z branjem na glas. Če povzetek prebranega delite še s prijateljem, se vsebina še bolj vtisne v vaš spomin. Če pa se vas dotakne še na čustveni ravni, se bo vgravirala v vaše možgane za vedno.
Stranke me pogosto vprašajo, kaj jim predlagam za utrjevanje snovi. Seveda sta to lahko zgolj branje in poslušanje v ciljnem jeziku, takoj pa si boste več zapomnili, če bodo vsebine za vas pomembne in uporabne. Najboljša vaja pa je vedno komunikacija. Pri LanguageSitterju® trdimo, da se pravo učenje jezika začne šele, ko imamo sogovornika. Za več idej, kako se učiti jezika s pomočjo različnih čutil, v vam prijetnem okolju in skozi relevantne vsebine, preberite objavi, kje in kdaj LanguageSitterji® najpogosteje opravljamo svoje tečaje.
Pri LanguageSitterju® trdimo, da se pravo učenje jezika začne šele, ko imamo sogovornika.

Pri LanguageSitterju® trdimo, da se pravo učenje jezika začne šele, ko imamo sogovornika.

V katerem jeziku bomo pohvalili vas?

Se vam še vedno zdi, da je učenje jezika pretrd oreh za vas? Človek je stopil na Luno, odkriva globine morja, presaja srca. Učenje jezika kar naenkrat ne zveni več tako nemogoče, kajne? Samo verjeti je treba. Začnimo z vero vase. Če imate željo po spoznavanju novih kultur in komuniciranju v njihovem jeziku, pa smo tu LanguageSitterji®, ki vam bomo z veseljem namenili kakšen »Bravo! Good job! Bravissimo! Gut gemacht! Браво! ¡bravo!«

Picture

TINA RAZLOŽNIK

LANGUAGESITTERKA® ZA ANGLEŠČINO
Picture

DEANA JEZERŠEK

VODJA IZOBRAŽEVANJA IN RAZVOJA
​deana@languagesitter.si www.languagesitter.si

Tina Razložnik
LANGUAGESITTERKA ZA ANGLEŠČINO IN SLOVENŠČINO

Prijavite se na e-novice: