Avtor: JANA ŽIGON

​Ne zavedamo se, kako pogosto tuje besede vstopajo v naš prostor – včasih bolj, drugič manj upravičeno. V hitro razvijajočih se panogah prevzamemo prenekatero tujko – ne da bi se počutili superiorni, gre preprosto za jezik stroke in prevodi so odveč. Po drugi strani lahko tujke tudi popačijo naš jezik. Kje je torej meja, ko tujko sprejmemo, in kdaj je slovenska ustreznica primernejša?

Kdor ima podjetniško žilico in se je ukvarjal z oglaševanjem tega, kar počne, je verjetno prebral kopico člankov ali se udeležil seminarjev na temo trženja. A vseeno vsi, ki skrbijo za trženje na spletu, rečejo, da delajo – v spletnem marketingu. Nihče ne dela v spletnem trženju. Tudi če besedni zvezi spletni marketing in spletno trženje vpišemo v spletni brskalnik, ima prva neprimerljivo več zadetkov, kar pomeni, da se je med uporabniki bistveno bolj “prijela”. Podobno je z besedo brand – nihče več (ali malokdo) ne govori o znamki. Dobro, slabo? Prav, narobe? Dejstvo je, da se podjetja oglašujejo tudi v tujini, pri čemer je lahko angleščina v veliko pomoč. Podobno je z besednima zvezama last minute in all-inclusive, za kateri vsi Slovenci vedo, kaj pomenita, in sta del turističnega besednjaka v slovenščini, četudi sta tujki. Tako kot budget, ki ga določite, ko se odpravljate na dopust. Priznam, da imajo angleške ustreznice v nekaterih primerih drugačen naboj in da njihovo prevajanje v slovenščino ni potrebno.

Delo, ki je neposredno povezano z marketingom, je “poklic” influencerja. Razmah angleških izrazov je tu zares bliskovit. Pred desetimi leti so se le maloštevilni ukvarjali z objavljanjem blogov in vlogov. Ali z mnenjem o tem, kateri je must-have te sezone. Tudi mesečni give-away je bil prava redkost. Kozmetična industrija ponuja vedno nove primerje in boosterje, s katerimi dosežemo željeni look – izberite sami: minimising, mattifying, correcting in cooling. Besedišče prejšnje povedi lahko najdete v oglaševalskih gradivih znanih kozmetičnih hiš za slovenski trg. Ali bi lahko poiskali slovenske ustreznice za te besede?

 … zero waste. Nič odpadkov ali brez odpadkov. Zdi se mi, da ima angleška različica drugačen, močnejši čustveni naboj. Waste pomeni odpadek, a v sebi nosi tudi pomen škode, potrate, nečesa, kar je bilo zavrženo in zapravljeno. Odpadek tega prizvoka nima, zato sama velikokrat uporabljam angleško različico.

Vendar vseh sprememb ne moremo pripisati le fenomenu globalizacije in vdoru tujk. Jezik se razvija vzporedno s spremembami v svetu. Ker novosti velikokrat pridejo od zunaj, smo mladi tisti, ki jih najprej pograbimo. Od tod izvira tudi naša odprtost do angleščine, ki se včasih prikrade v naše pogovore. A to je le sleng – jezik, ki ga govorimo, da bi bili všečni, pripadni, morda posebni. Tudi takšne želje prej ali slej minejo.