AVTOR: URŠKA ŠVARA

V prejšnjem zapisu sem že namignila, da sem svojo sestro pred časom obdarila s kompletom za učenje korejščine s korejsko glasbeno skupino BTS. Zdaj pa je čas, da vam zaupam, kako se je učenja lotila in koliko je napredovala v šestih mesecih kontinuiranega učenja. Poti k znanju novega jezika se vsak posameznik loti po svoje. Nekateri se odločijo za skupinski tečaj, drugim bolj odgovarja osebni jezikovni trener, spet tretji pa najbolj uživajo v samostojnem učenju brez kakršnekoli pomoči. Za slednje je potrebna velika mera notranje motivacije, kar je Ana ob začetku učenja zagotovo imela in česar ji do tega trenutka še ni začelo primanjkovati. Pa poglejmo v njen dnevnik.

Za efektivno učenje jezika je nujno potrebna doslednost; da je Ana to dosegla, je morala najprej dobro organizirati svoj čas. Je namreč srednješolka, ki v prostem času hodi v plesno šolo, v kateri med drugim tudi poučuje, in ki z veseljem pomaga pri hišnih opravilih. Prvi vnos v dnevnik je datiran s 26. decembrom 2020. Čeprav sem komplet kupila že prej, je Ana najprej želela opraviti vse šolske obveznosti pred počitnicami, da je lahko v miru zagrizla v prvi učbenik. Z nekaj predznanja in rednim stikom z jezikom (glasba, serije, branje besedil) se je odločila za učenje dvakrat do štirikrat na teden po eno do dve uri, odvisno od ostalih obveznosti.

Najbolj očitna razlika med jeziki, ki so nam blizu, in jeziki vzhodne Azije je seveda pisava. Korejščina, japonščina, kitajščina, tajščina, vietnamščina in ostali jeziki iz tega geografskega območja imajo vsak svojo pisavo in se že med sabo po tem precej razlikujejo. 

S korejsko abecedo (hangeul) se je Ana seznanila že prej, zato je prvi del učbenika hitro obdelala. Korejska abeceda namreč velja za eno lažjih, saj je sestavljena le iz 40 znakov – 21 samoglasnikov in 19 soglasnikov. Poleg tega si jo je zlahka zapomnila tudi zato, ker osnovni soglasniki spominjajo na obliko govornih organov pri izgovorjavi: npr. »ㅁ« izgovorimo »m«, oblika samoglasnikov (npr. ㅜ, ki ga izgovorimo “u”) pa je sestavljena iz treh elementov (in različne kombinacije le-teh): navpične črte, ki predstavlja človeka, vodoravne črte, ki predstavlja zemljo, in pike, ki predstavlja nebo. Če samoglasniškim znakom dodamo črtico, jim pri izgovorjavi dodamo »j«: npr. »ㅠ« izgovorimo »ju«. Izgovorjavo je vadila z interaktivnim svinčnikom, ki je sestavni del kompleta učbenikov. 

Do konca leta je pod streho spravila še prvi dve lekciji, ki sta jo naučili preprostega začetnega pogovora v korejščini. Tako se je že lansko leto znala predstaviti (pozdrav, ime, narodnost), zahvaliti in opravičiti. Po teh informacijah je znala tudi povprašati. Poleg tega se je že takrat prvič bolj podrobno srečala z glagoli, in sicer z glagolom »imeti« in njegovo nikalno obliko. Leto 2020 je zaključila z obvladanjem kazalnih zaimkov »tukaj«, »to«, »tam« in »tisto« ter z glagolom »želim«. 

Največji izziv ni bil drugačen vrstni red stavčnih členov (osebek, predmet, glagol), ampak dejstvo, da korejščina sodi med aglutinacijske jezike, kar pomeni, da besede in oblike tvori z lepljenjem sestavnih pomenskih delov. Tako vsaka pripona besedi da drugačen pomen: npr. s pripono 는 ali 은 izrazimo, da je predmet tema pogovora; obrazložimo oziroma opišemo pa ga tako, da besedi, s katero ga obrazložimo oziroma opišemo, dodamo pripono 이에요 ali 예요. Katero obliko bomo izbrali, je odvisno od tega, ali se beseda konča s samoglasnikom ali soglasnikom. Korejščina Ano zato spominja na sestavljanko, pri kateri vsaka pripona pomensko dopolni osnovo besede.

Po novoletnem rajanju je bil čas za poglobitev v uporabo osnovnih glagolov, kot so »jesti«, »kupiti«, »iti«, brati«, gledati«, »govoriti« ipd. Z glagoli se Ana še vedno največ ukvarja, ker ima vsak čas in oblika svojo pripono, pri tem pa je treba paziti tudi na spremembe osnove. Kljub temu je januarja obdelala še barve in številke do dvajset ter se prek dialogov v učbeniku naučila tudi novih besed v povezavi s premikanjem in načrtovanjem aktivnosti (smer, lokacija, čas). 

Pri tej snovi so se prvič pojavile frustracije, ker si jo je zelo težko zapomnila. Nove besede in slovnična pravila si je zato izpisala v dokument, jih pobarvala ter poskusila sestaviti svoje primere in razlage, ki jih je potem tudi na glas ponavljala. 

Februarja je nadaljevala z glagoli in si izpisovala glagole iz besedil priljubljenih pesmi, ki jih je prevedla in poskusila oblikovati po formulah v učbeniku. Na koncu meseca pa so se ji cedile sline ob spoznavanju korejskih tradicionalnih jedi. Tega dela se tudi sama dobro spomnim, ker sem takrat morala iz Ljubljane pripeljati nekaj korejskih specialitet za nedeljsko degustacijo. V akademske namene, seveda.

Anin cilj je bil do konca aprila obdelati prvi učbenik in to ji je tudi uspelo. Marca je obdelala še zadnjo lekcijo, s katero je svoje besedišče obogatila še s pridevniškimi pari (dober/slab, poceni/drag, velik/majhen, zabaven/dolgočasen, srčkan/grd itn.) in novimi pomenskimi priponami (npr. za izražanje trenutnega stanja ali določenega časa oziroma obdobja), ki jih je ponavljala z vajami v obliki dialogov. 

Na tej točki se je tudi prvič »uradno« srečala z jezikom, ki ga uporabljamo, ko govorimo s prijatelji, starši (bližnjimi osebami), mlajšimi od nas (banmal) in s pripadajočimi pomenskimi priponami. Do tistega trenutka se je namreč učila formalnih oziroma vljudnih oblik, ki so v Južni Koreji tudi najbolj zaželene in najpogosteje uporabljene. Spoštovanje je namreč ena od najpomembnejših vrednot korejske družbe, v kateri statusna in starostna hierarhija vplivata na vse vidike družbenih interakcij. Nad pogovorno korejščino je bila navdušena, ker je ugotovila, da veliko besed in fraz že pozna iz serij, le da jih do tistega trenutka ni popolnoma razumela in jih ni znala zapisati. Aprila se je torej osredotočala na pogovorni jezik, ki ga je zlahka zaznala ob poslušanju pogovorov med člani priljubljene glasbene skupine.

Učbenik se zaključi s povzetkom snovi po lekcijah, idealnimi rešitvami vaj in besednim kazalom. Ker je Ana maja in junija zaključevala šolsko leto, je morala prestaviti v višjo prestavo za odličen uspeh v šoli in se zato ni lotila drugega učbenika, vendar to ne pomeni, da je učenje korejščine zanemarila. 

Odločila se je, da zmanjša frekvenco ur na enkrat do dvakrat na teden in da jih izkoristi za ponavljanje snovi prvega učbenika. Večkrat je preposlušala dialoge v učbeniku in si ogledala videoposnetke BTS na YouTubu, ki jih učbenik navaja kot primere. Poleg tega je bila stalno v stiku z jezikom prek ostalih video in avdio vsebin, ki jih – kot omenjeno v prejšnjem zapisu o BTS – res nikoli ne zmanjka. Jezik na telefonu je takrat spremenila v korejščino, kar ji je sicer na začetku povzročalo nekaj preglavic, ampak se je tudi na to hitro navadila. 

Pri LanguageSitterju® vedno poudarjamo, kako pomembno je, da učenja jezika ne prekinjamo za dalj časa, ker lahko obdelano snov hitro pozabimo. Kot magistrica francistike lahko to potrdim, saj ta proces opažam tudi pri sebi. Če se lotimo učenja jezika, je nujna konsistenca, da hitro napredujemo in se že po krajšem obdobju lahko pohvalimo z znanjem osnov. Moji sestri je to uspelo. Čeprav si sama hitreje zapomnim stvari kot ona, me že konkretno prekaša v znanju korejščine ravno zaradi vestnega učenja. In čeprav nisem velik pristaš učbenikov, me je komplet Naučimo se korejščine z BTS zelo prijetno presenetil. Interaktivni svinčnik in multimedijske vsebine izrazito popestrijo učenje še tako zahtevne snovi. Poleg tega učbenik sledi (izmišljeni) pripadnici ogromne skupine oboževalcev skupine BTS (ARMY), ki se odpravi v Južno Korejo in spoznava korejsko kulturo. Tako je Ana poleg specifik jezika spoznala tudi korejsko kulturo in besedišče v povezavi z glasbeno skupino. 

Skratka, tudi sami se lahko naučimo jezika – treba se je le izogniti suhoparnemu učenju in vsebino prilagoditi lastnim zanimanjem. Kar Ani manjka, je vešč sogovornik; zato ji bom ob prvi priložnosti najverjetneje podarila LanguageSitterjev® individualni tečaj korejščine. Tako bo dobila odličnega jezikovnega trenerja, ki bo učne vsebine pripravil prav zanjo ter bo sledil njenim željam in ritmu. Z mamo pa bova brez skrbi, saj bova imeli suvereno vodičko, ko se bomo skupaj odpravile v Južno Korejo.