Avtor: ANA ČEPAR

​Ich bin Ana und ich spreche (nicht) Deutsch und English in za en mesec sem sprejela izziv vsakodnevnega učenja nemščine s pomočjo ene od priljubljenih mobilnih aplikacij. Kot jezikovna trenerka sem želela testirati, kaj so prednosti in slabosti takšnega učenja, kot bonus pa še osvežiti mojo več kot zarjavelo nemščino iz srednješolskih klopi.

Pomembno se mi zdi, da vam povem, da je bilo moje znanje nemščine v srednji šoli kar dobro. Prepričana sem bila, da se bom na uvrstitvenem testu, ki je prvi korak k učenju po tej mobilni aplikaciji, solidno odrezala, saj sem se bežno spomnila osnovnih fraz. Rezultat? Čisto sem »pogrnila«. Nula. Null. Po eni strani sem bila, priznam, malce razočarana, da so štiri leta kar izpuhtela, po drugi strani pa me je to še spodbudilo – bom vsaj ponovila osnove, sem si rekla. Naslednji korak je bil izbor količine časa, ki jo bom dnevno posvetila učenju. Izbrala sem stopnjo »serious«, ki pomeni 15 minut dnevno. To je to. Začela sem svoje popotovanje.

Prvi teden sem bila kot nemški Indiana Jones. Vse mi je bilo zanimivo. Kaj hitro sem ugotovila, da bo težavnost »serious« premalo zame, saj je od obljubljenih 15 minut trajala le okrog tri minute. Težavnost sem spremenila sem na stopnjo insane, ki je obljubljala 20-minutno vadbo – pet minut dnevno, torej. Ker še nisem vedela, kako stvari potekajo, sem seveda mislila, da moram vsako poglavje dokončati. Prvi teden sem se tako večinoma učila ein/eine/der/die/das z uporabo zgoraj omenjenih besed ter nekaj osnovnih fraz. Priznam, da sem se členov in določenih besed kaj hitro naveličala, sem pa zelo cenila to, da sem že na začetku ponovila osnovne pozdrave in nekatere fraze. 

Ker me začetni entuziazem še ni zapustil, sem večkrat podaljšala svoje učenje, saj sem želela čim bolj napredovati in čim več odnesti od tega meseca. V tem tednu sem se večinoma posvečala tožilniku in glagolom in naletela na novo frustracijo. Namreč, zataknilo se mi je pri slovnici. Ker mi Špela in Deana, žal, nista ponudili instant rešitve in povedali, v katerem grmu tiči der Hase, sem bila prepuščena sama sebi in svojim raziskovalnim sposobnostim – predvsem sem se zavedela, da me metoda, ki jo sama še kako rada zagovarjam, kar frustrira, ko sem v drugi vlogi. Pogrešala sem kakšno zanimivo dejstvo, fraze, kulturo in predvsem konverzacijo.

Dejstvo, da hrošč pije mleko, je zaznamovalo moj tretji teden oziroma celoten mesec. Vzamem nazaj, da sem pogrešala kakšno zanimivo dejstvo, saj si bom to zapomnila za vse večne čase. Usvojila sem že tudi uporabnejše fraze, kot so: Ich bin Ana. Ich komme aus Deutschland/England; Ich habe Hunger/Durst in, najpomembnejšo – Ein Bier, bitte. Kot ste verjetno že ugotovili, sem se ta teden učila večinoma hrano in pijačo ter živali in njihove prehranjevalne »navade«. Moja motivacija je bila na tej točki predvsem to, da se premaknem naprej in naučim kaj koristnejšega. 

Mojih večernih pet minut nemščine je sedaj postalo že prava rutina, kot umivanje zob pred spanjem. Poleg zanimivega dejstva, da miši berejo knjigo, sem se zadnjih 10 dni učila množino, pridevnike, zanikanje, vprašanja, sedanjik in obleke. Tako vam lahko povem, da sem ptica – Ich bin ein Vogel, ne pa učiteljica angleščine in ruščine, da imamo prašiče – Wir haben Schweine, čeprav jih nimamo, da medved pije pivo – Der Bär trinkt Bier in prav tako muha in da je to čisto einfach. Vem, da ni tako zanimivo, je pa koristno, da lahko povem tudi: Langsam, bitte; Ja, das ist richtig in Nein, ich bin perfekt; predvsem pa Wir trinken und du bezahlst.

Kot jezikovna trenerka vidim v učenju po mobilni aplikaciji veliko prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Aplikacija te med učenjem spodbuja, ti pove, da si »the best«, opominja na dnevno vadbo in z nekaj minutami dnevno ohranja tvoj nenehen stik z jezikom. Ogromno je ponavljanja, utrjevanja in vse nove strukture in slovnica se uvajajo z že poznanimi besedami, kar omogoča postopen napredek. Pomanjkljivosti vidim predvsem v tem, da ni konverzacije in je komunikacija le enosmerna. Kot ste verjetno že sami dojeli, pride včasih do kar nesmiselnih stavkov in prevezav, prav tako pa se vsebine ne prilagajajo posamezniku – to, da govorim slovensko in prihajam iz Slovenije, je nekaj, kar se moram naučiti sama. Hkrati aplikacija predpostavlja dobro znanje angleščine, kar lahko nekaterim predstavlja dodatno oviro.

Če povzamem, je tako učenje super za nekoga, ki nima specifičnih potreb po učenju jezika in se preprosto želi naučiti nekaj novih fraz, besed in ni obremenjen z njihovo uporabnostjo. Lahko je tudi dober spremljevalec že obstoječega jezikovnega treninga, saj omogoča vsakodnevni stik z jezikom ter odpira teme in vprašanja za diskusijo na samem tečaju. Možnosti, da bi posameznik samo s pomočjo takih aplikacij suvereno in samozavestno v različnih situacijah uporabljal jezik, pa, žal, zaenkrat še ne vidim. Morda pa v prihodnosti, ko bo umetna inteligenca zavladala svetu.