Avtor: KAJA MARINŠEK

Včasih dobesedno, marsikdaj pa v prenesenem pomenu. Denimo, ko vso svojo energijo in trud usmerimo v uresničitev zadanega cilja, potem pa na neki točki preprosto ne vemo več, kako naprej. Tedaj bi najbrž naredili prav vse, da bi svojo motivacijo ponovno lahko dvignili na prejšnjo raven, včasih bi šli celo z glavo »skozi zid«, kar seveda ni mogoče. V podobnem položaju se lahko znajdemo tudi pri učenju tujega jezika, kajti tudi tu je lahko prvotni napredek izjemen, sčasoma pa prične upadati – skupaj z njim pa tudi naše veselje do učenja. Vprašanje se torej glasi, kako to »fazo« preiti, doseči želeni napredek in na koncu iz situacije iziti kot zmagovalec.

​Ob t. i. zid, ki ga lahko v tem primeru istovetimo z nekakšno »mrtvo točko« v procesu učenja in napredovanja, lahko zadenete kadarkoli: bodisi pri učenju od začetka oziroma »z nule« bodisi takrat, ko želite svojo dobro jezikovno podlago zgolj nadgraditi. V obeh primerih so posameznikova pričakovanja seveda velika, občutki ob prej omenjeni mrtvi točki pa enako frustrirajoči. Razlika med začetnikom, ki jezik šele spoznava, in nekom, ki jezik nadgrajuje, je lahko le v tem, kdaj bosta dosegla mrtvo točko. Vse je namreč odvisno od motivacije in zagnanosti, ki se ob začetku učenja seveda nahajata na dokaj visoki ravni, sčasoma pa pričneta upadati iz različnih razlogov: pomanjkanja časa, drugih obveznosti, zvišanja težavnosti ipd. Čeprav so vsi razlogi bolj ali manj razumljivi, je celotna stvar odvisna tudi od posameznikovih lastnosti, predvsem pa od njegovih (napačnih) pričakovanj.

Pričakovanja so vezana predvsem na našo željo po napredku, ki pri učenju (tujega jezika) ni nujno sorazmeren. Običajno je namreč na začetku izjemno hiter in usvajanje novega znanja precejšnje, sčasoma pa se malce upočasni. To še ne predstavlja razloga za skrb, še zdaleč pa takrat ne smemo enostavno vreči puške v koruzo – spremeniti moramo le svoj pristop. Slednji je povezan tudi z zastavljanjem okvirnih ciljev, o katerih je bilo govora že v zapisu o t. i. Paretovem načelu. Tako na začetku kot tudi na mrtvi točki je dobro, da cilje konkretiziramo, saj na ta način »merjenje« sprotnega napredka postane lažje in opaznejše. Pomembno je tudi, da cilji niso previsoki in prezahtevni, saj v nasprotnem primeru narašča možnost, da se ponovno znajdete pred jezikovno »prepreko«. Hitrost torej nikakor ni vaš zaveznik, temveč sta to zmernost in postopnost, ki se ju je treba držati tudi pri učenju tujega jezika.

In kako je to videti v praksi? Najbolje je, da skupaj s svojim jezikovnim trenerjem opredelite cilje in vsebine, ki vam jih je že uspelo doseči in usvojiti, obenem pa določite mesta, kjer je še nujna izpopolnitev oziroma utrditev. Če denimo obvladate spreganje in sedanjo obliko pravilnih glagolov, je treba osvežiti še vaše znanje o nepravilnih glagolih; enako pa velja za besedišče – če ga že imate, a ga ne znate uporabiti v kontekstu, je dobro, da ga utrjujete prek branja, uporabo določenih fraz in podobnega. Če se pri tem navežemo na omenjeno Paretovo načelo, je torej nujno, da najprej razmislite, zatem pa sestavite konkreten načrt nadaljnjega dela, ki naj bo postopen in sorazmeren. Prav tako ni nujno, da se venomer posvečate zgolj »novim« in naprednejšim stvarem, kajti včasih je bolje narediti dva koraka nazaj, da bi lahko nato lažje prešli na naslednjo »stopnjo«. Ne le da boste tako bolje utrdili stvari, ki vam še niso bile jasne, ampak se boste izognili tudi vnovičnemu trku ob zid.

Fraza »everyone hits the wall« zatorej ni nastala kar tako, saj takšna situacija predstavlja povsem običajen del učnega oziroma jezikovnega procesa, ki se vam lahko pripeti kadarkoli, tako ob začetku spoznavanja tujega jezika kot tudi ob njegovi nadgraditvi. Čeprav t. i. mrtva točka običajno pomeni upočasnitev začetnega hitrega napredka, istočasno pa upad motivacije, jo lahko dodobra izkoristite sebi v prid ter se osredotočite na to, kar ste že dosegli, in na to, kar še boste. Naj »prepreke« na poti do vašega cilja in jezikovnega znanja torej ne postanejo dejanske ovire, temveč zgolj priložnosti za postopno rast in učenje.