Jezik v poeziji






Ameriški pesnik Edgar Allan Poe je nekoč zapisal: »Poezija je ritmično ustvarjanje lepote z besedami.« Lepota besed, ki so nanizane v verzih in kiticah, vpliva na bralčevo razumevanje pesmi, lepota besed, ki jih govorec vsakodnevno niza v svoj govor, pa pušča vtis pri sogovorniku oziroma poslušalcu. Brez jezika ni poezije in brez poezije ni jezika, zato se bomo v tokratnem zapisu dotaknili vprašanja jezika v poeziji.
Brez jezika ni poezije in brez poezije ni jezika.

Brez jezika ni poezije in brez poezije ni jezika.

Kako branje poezije bogati jezik?

Raziskave kažejo, da v vsakdanjem govoru uporabljamo med 2000 in 3000 besed. Slovenski jezik vsebuje nekje med 400.000 in 500.000 besed. Statistično gledano torej govorci slovenščine vsakodnevno uporabljamo le peščico vseh besed, ki jih najdemo v korpusu slovenskega jezika. Veliko besed, ki jih sicer ne slišimo v vsakdanjem govoru, lahko srečamo ravno v poeziji, saj je pesniški jezik drugačen od ostalih jezikovnih zvrsti. Pesniški jezik je ustvarjalen, izviren, večpomenski, slovnično nepravilen, zgoščen. Ko se srečamo z zapletenim jezikom, kakršen je pesniški, izboljšujemo razmišljanje, spoznavamo nove pomene besed, odkrivamo njihovo večplastnost in s tem gradimo svoj besedni zaklad. Večji kot je naš besedni zaklad, lažje se izražamo, bolj smo prepričljivi in lažje se prilagajamo sogovorniku. Vse te stvari so ključne tudi pri komunikaciji v tujem jeziku.
Ko se srečamo z zapletenim jezikom, kakršen je pesniški, izboljšujemo razmišljanje, spoznavamo nove pomene besed, odkrivamo njihovo večplastnost in s tem gradimo svoj besedni zaklad.

Ko se srečamo z zapletenim jezikom, kakršen je pesniški, izboljšujemo razmišljanje, spoznavamo nove pomene besed, odkrivamo njihovo večplastnost in s tem gradimo svoj besedni zaklad.

Prepoznavanje večpomenskosti besed in njihova konkretna uporaba

»Brati pomeni početi podvige.
Brati je možno marsikaj.
Recimo: grozdje in fige in knjige
in med brati še kaj.
Tone Pavček v pesmi Branje na izviren način predstavi glagol brati in njegovo večpomenskost. V slovenščini glagol brati resda označuje razpoznavanje znakov in glasov ter dojemanje vsebine besedila, vendar obstaja tudi zastareli pomen glagola brati, ki ga danes zamenjujemo z glagolom nabirati. Primer je odličen za opozarjanje na lažne prijatelje med sorodnimi jeziki. Sama velikokrat naletim na napačno uporabo glagola brati med tečajniki slovenščine in hrvaščine, zato se mi zdi omenjena pesem odlično orodje, da si tečajniki zapomnijo pomensko razliko.
Glagol brati ima več pomenov in se lahko zato z njim tudi pesniško poigramo.

Glagol brati ima več pomenov in se lahko zato z njim tudi pesniško poigramo.

Tvorjenje besed in izpeljank

Tvorba besed lahko postane zelo ustvarjalna, če si pomagamo s poezijo oz. tako imenovano nonsense poezijo (pesništvo nesmisla). Za tovrstno poezijo je značilna stvaritev brez smisla, brez uma, logike. Besede so zložene v stavek, ki ne pove nič – ali pa gre za jasen pomen nečesa, kar v življenju ne obstaja na tak način. Kot primer poglejmo Župančičevo pesem Lenka:
Lenka se šeta –
metla pometa;
Lenka počiva –
igla ji šiva,
Lenka pred duri –
peč se zakuri…
To pesem moramo razumeti dobesedno, na ravni slike – neživi predmeti dobijo lastnosti živih. Tečajnik se iz omenjene pesmi nauči prepoznati pravi pomen besed, poleg tega lahko ponovi uporabo glagolov in spozna ritem jezika.
V pesmih neživi predmeti dobijo lastnosti živih in je posledično za interpretacijo pesmi potrebno drugačno razumevanje jezika.

V pesmih neživi predmeti dobijo lastnosti živih in je posledično za interpretacijo pesmi potrebno drugačno razumevanje jezika.
Velikokrat se zgodi, da tečajniki zaradi neznanja izpeljejo neobstoječo besedo iz glagola, kar je odlična iztočnica za bogatenje jezika in besedno igro, ki nam lahko pri tem pomaga. Zvonimir Balog v naslednji pesmi to počne takole:
Trgovina ni vedno trgovina. Trgovina je samo, če se kupci v njej med trgovanjem prerivajo:
Če brskajo po blagu – potem je to BRSKOVINA
Če omahujejo – takrat je OMAHOVINA
Če stojijo pred njo v vrsti – postane VRSTOVINA
Če ga iščejo – potem je IŠČEVINA.
Tečajnik se lahko v tem primeru nauči, katere besede lahko izpelje iz glagolov (brskati, omahovati, stati, iskati), in jih skuša uporabiti v drugačnem kontekstu.
Tečajnik lahko s pomočjo poezije razvija svojo kreativnost in besede poskusi uporabiti v popolnoma drugačnem kontekstu.

Tečajnik lahko s pomočjo poezije razvija svojo kreativnost in besede poskusi uporabiti v popolnoma drugačnem kontekstu.

»Le ne uči pevcev peti!«

Oton Župančič se morda ne bi strinjal z mojo tezo, da lahko pisanje poezije služi kot dobro orodje za učenje jezika, vendar iz izkušenj trdim, da lahko pesnjenje lastnih verzov pomaga pri pomnjenju oblik in pravil ter spodbuja ustvarjalnost. Svojim tečajnikom občasno za nalogo naložim, naj spesnijo kak verz. Pri tem imajo vedno proste roke in svobodno izbiro teme, se pa morajo držati bodisi določene strukture bodisi uporabe določenih besednih vrst. Ko smo se učili tvoriti pravilne glagolske oblike v sedanjiku, so nastali naslednji verzi:
zjutraj hitim
vlak lovim
v kupeju sedim
si sonce želim
nekam odletim
se v službi zbudim
Ko tečajnike pripravite na pisanje poezije, ni pomembno, da so rime pravilne in idealne, pomembno je bolj, da se prepustijo domišljiji, ustvarjalnosti in ritmu.
Pri pisanju poezije je najpomembnejše to, da se tečajniki prepustijo domišljiji, ustvarjalnosti in ritmu.

Pri pisanju poezije je najpomembnejše to, da se tečajniki prepustijo domišljiji, ustvarjalnosti in ritmu.
Zelo zanimive so lahko tudi pesmi na določeno črko, ki naj vsebujejo nekaj glagolov, samostalnikov in pridevnikov. Postavite jih v obraten besedni red in nastala bo pesem:
suradnik
snagom snažnom
surađuje slavno
svjetski sjajno
susreće se stalno
samostalno i stvarno
Le kdo si ne bi zapomnil pravila za glasovne premene v hrvaščini, če pravilo spesnimo:
ne voli k
ne voli g
ne voli h
lukavi i
voli samo
c i z i s

Poezija kot odraz življenja

Poezija niso le črke, zapisane na papir, poezija nam pomaga razumeti in odkriti različna področja, zato ob branju poezije spoznavamo kulturo, običaje, zgodovino in duh naroda. Simon Gregorič nam v verzih pesmi Soči lepo predstavi naravne lepote reke Soče pa tudi žalostno zgodovinsko ozadje naših krajev:
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
Obojno bol pač tu trpiš,
V tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza – krasna!
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte divje srd ne moti!
Skozi poezijo se že kot otroci srečamo z bolečo zgodovino ozemlja, na katerem živimo.

Skozi poezijo se že kot otroci srečamo z bolečo zgodovino ozemlja, na katerem živimo.
Ko beremo tujo poezijo in naletimo na neznane običaje ali praznike, nas bo kot bralce zagotovo zanimalo, o čem teče beseda. Zato je vedno pomembno, da poezijo beremo pozorno, poiščemo pomen vsake besede in jo znamo umestiti v kontekst časa in prostora. Kaj se bodo lahko naučili bralci v naslednjih verzih?
Ljubi Bog se zjezil je na Srbe
za vse smrtne njihove pregrehe.
Naši carji so steptali zakon,
se začeli gnati kot krvniki,
žive oči si iztikati med sabo;
so zavrgli vlado in državo,
za pravilo so norost izbrali.
(Gorski venec, prev. Komelj)
Bralci črnogorskega narodnega epa Gorski venec bodo v epu spoznali plejado srbskih zgodovinskih osebnosti, pravoslavne praznike in zgodovino Črnogorcev in Osmanov, tako kot bodo bralci Krsta pri Savici izvedeli marsikaj o zgodovini slovanskih plemen in Slovencev.
Poezija pesnikov različnih narodnosti je bogat vir informacij o pomembnih zgodovinskih dogodkih.

Poezija pesnikov različnih narodnosti je bogat vir informacij o pomembnih zgodovinskih dogodkih.

Zaljubljanje v jezik

Zelo pomemben je tudi zven jezika v poeziji, saj lahko na tovrsten način najlepše začutimo melodiko jezika, njegove posebnosti, ritem, jezikovne oblike in se preprosto zaljubimo ali ne zaljubimo v določen jezik.
Pridobivanje novih besed in izrazov s pomočjo poezije naj nam služi kot nadgradnja jezika, kot tista pika na i, s katero bomo v jeziku, ki se ga učimo, ali v maternem jeziku zveneli še lepše in bomo lahko s svojim jezikovnim in pesniškim znanjem presenečali, navdihovali in očarali sogovorce.
Bogastvo jezika je skrito v poeziji, saj lahko s pomočjo jezika odkrivamo večplastnost besed, se učimo tvoriti besede, vadimo uporabo glagolov in umeščamo jezik v zgodovinski in kulturni kontekst. Vsi ti razlogi lahko tečajnikom popestrijo in obogatijo učenje jezika in jim omogočijo, da tudi sami na ustvarjalen način prispevajo k oblikovanju jezika.
Bogastvo jezika je skrito v poeziji, saj lahko s pomočjo jezika odkrivamo večplastnost besed, se učimo tvoriti besede, vadimo uporabo glagolov in umeščamo jezik v zgodovinski in kulturni kontekst.

Bogastvo jezika je skrito v poeziji, saj lahko s pomočjo jezika odkrivamo večplastnost besed, se učimo tvoriti besede, vadimo slovnične prvine in umeščamo jezik v zgodovinski in kulturni kontekst.

Lara Mihovilović

LARA MIHOVILOVIĆ

​​LANGUAGESITTERKA® ZA HRVAŠČINO IN MAKEDONŠČINO

Lara Mihovilović
LANGUAGESITTERKA ZA HRVAŠČINO, SLOVENŠČINO IN MAKEDONŠČINO

Prijavite se na e-novice: