KAKO LAHKO POMAGAM SVOJEMU OTROKU PRI USVAJANJU TUJIH JEZIKOV?






Avtor: DEANA JEZERŠEK
Veliko poslušamo o tem, kako se otroci z lahkoto naučijo tujih jezikov, pa vendar veliko staršev obupuje nad uspešnostjo svojih otrok pri usvajanju tujega jezika v šoli. Zanimivo je, da je generacija, ki trenutno obiskuje srednje in osnovne šole, veliko bolj izpostavljena tako angleščini kot tudi drugim tujim jezikom, pa se to ne pozna na njihovi uspešnosti v šoli, kot bi pričakovali. Kaj je razlog za to in kako lahko starši skupaj z otrokom najdemo uspešnejši način učenja? 
Učenje tujih jezikov

Kako lahko starši skupaj z otrokom najdemo uspešnejši način učenja?

So otroci res male spužvice?

Da, res je. Otrokovi možgani imajo možnost usvojiti prav vsak jezik, če so mu dovolj izpostavljeni. Tujega jezika se lahko otroci učijo vzporedno z maternim, in to brez kakršnegakoli napora. To je zelo lahko doseči v večjezičnem okolju, če imata npr. mati in oče različna materna jezika. Težje je v okolju, v katerem je edini jezik, ki se govori v družini in okolici otroka, le slovenščina. V takem primeru moramo starši iskati okolja, v katerih je jezik komunikacije angleščina oz. drugi želeni tuj jezik. Taka okolja so npr. tujejezični vrtci in šole, tujejezične varuške, tujejezični prijatelji, risanke, filmi, knjige v ciljnem jeziku. Večja kot je izpostavljenost, bolj se bo tuji jezik približal materinščini in lažje se ga bodo otroci naučili.
Otrok

Otrokovi možgani imajo možnost usvojiti prav vsak jezik, če so mu dovolj izpostavljeni.

​Kdaj učenje tujega jezika postane napor?

Nevrologi menijo, da se učenje tujega jezika iz podzavestnega, lažjega učenja prelevi v zavestno, težje v času pubertete. Medtem ko imamo do takrat čas, da usvojimo tuj jezik na stopnji maternega (da zvenimo kot materni govorec in v tujem jeziku tudi razmišljamo), te možnosti ob vstopu v puberteto drastično upadejo. Razlog naj bi bil v zorenju možganov, kajti »poti«, ki se v času zorenja možganov niso uporabljale in vzdrževale (v primeru tujih jezikov ni bilo izpostavljenosti tujemu jeziku), se enostavno zaprejo. Tujega jezika se sicer lahko še vedno naučimo, le redki pa bodo v njem tudi »doma« (da bi se v tujem jeziku počutili popolnoma suverene in bi v njem razmišljali). 
Učenje

Nevrologi menijo, da se učenje tujega jezika iz podzavestnega, lažjega učenja prelevi v zavestno, težje v času pubertete.

Jezik ni šolski predmet

Po pravkar omenjeni teoriji bi se morali otroci vsaj v prvi polovici osnovne šole torej angleščine naučiti brez težav. Pa ni tako. Primarni razlog je pomanjkanje aktivne izpostavljenosti jeziku, drugi pa je način, kako je angleščina predstavljena v šoli. Poudarek je še vedno na slovnici in usvajanju novih, pogosto izoliranih besed. Učenje jezika se tako le malo razlikuje od učenja vsebin ostalih predmetov. Otrokom je treba vsebine, ki se jih učijo v šoli, predstaviti v njihovem svetu, doma; jim dokazati, da je slovnica prisotna tudi v besedilih njihovih najljubših pesmi ali na družbenih omrežjih; jim pokazati, da nove besede, ki se jih učijo v šoli, sestavljajo besedila v YouTube videih ipd. Naj navedem konkreten primer s Facebooka. Ena najpogostejših slovničnih napak v angleščini je neuporaba končnice -s pri glagolih za 3. osebo ednine (on, ona, ono) v sedanjiku. Ko nekdo všečka našo fotografijo, komentar, objavo (pritisne gumb »like«), se med sporočili o novostih pojavi glagol s končnico -s (npr. Deana likes your photo). To sporočilo otroci in mladostniki vidijo vsak dan večkrat. Pomagajte otroku povezati oba svetova. Prosite ga za pomoč pri uporabi Facebooka ali pa mu med gledanjem filma ali poslušanjem glasbe postavite preprosta vprašanja, kot so: »Kaj je rekel?«, »Kako se že to reče v angleščini?«, »Kaj poje v tem refrenu?« Tako boste pasivnega poslušalca zbudili in ga spremenili v aktivnega. Vendar …
Facebook

Otrokom je treba vsebine, ki se jih učijo v šoli, predstaviti v njihovem svetu, doma; jim dokazati, da je slovnica prisotna tudi v besedilih njihovih najljubših pesmi ali na družbenih omrežjih.

​… ne podcenjujte svojega otroka

Starši smo zelo ponosni, ko naš malček usvoji prve angleške besede. Z njegovim znanjem paradiramo pred prijatelji in vedno znova ponavljamo tisto tipično vprašanje: »Kako se po angleško reče ________ ?« Morda bo za malčke takšno početje nekaj časa še zanimivo, ne počnite pa tega s šolarji. Taka vprašanja raje postavljajte »mimogrede«. Kot da imate besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnite; kot da ste povedano v tujem jeziku preslišali, pa bi želeli, da otrok ponovi; kot da prebranega ne razumete in ga prosite za pomoč (mogoče vam niti ne bo treba igrati, ampak boste pomoč resnično potrebovali). Nihče si ne želi biti testiran, sploh ne pred drugimi ljudmi, zato naj se ti »mali testi« zgodijo med vama z otrokom in naravno glede na trenutno situacijo. Zahvalite se mu za pomoč, tu pa tam pohvalite njegovo znanje, vendar ne pretiravajte. Naj bo naravno. 
Mama in sin

Nihče si ne želi biti testiran, sploh ne pred drugimi ljudmi, zato naj se ti »mali testi« zgodijo med vama z otrokom in naravno glede na trenutno situacijo.

​Sinhronizacije so medvedja usluga

V zadnjem času opažam porast sinhroniziranih risank, serij in nadaljevank. Kakor se morda zdi, da s tem ohranjamo slovenski jezik ali pa da skrbimo za razumevanje najmlajših, svojim otrokom v resnici delamo medvedjo uslugo. Pri sinhronizacijah ne slišimo melodije in barve jezika, s prevodi se izgubijo prispodobe, fraze in ostale besedne zveze, značilne za izvirni jezik (za kar niso krivi prevajalci, saj ne gre za napako, ampak za lokaliziranje povedanega), pa tudi podtoni, humor, ironija in kultura jezika. Če želite postaviti temelje za znanje določenega tujega jezika, otroku ponudite izvirnik. 
Branje

Če želite postaviti temelje za znanje določenega tujega jezika, otroku ponudite izvirnik.

Ustvarite otroku priložnost za govor

​Poslušanje in branje sicer bogatita jezikovno znanje, najpomembnejši pa je govor. Najpogostejši stavek na temo tujih jezikov po zaključenem šolanju je: »Veliko razumem, govorim pa ne.« To je posledica neaktivne uporabe jezika. Šolska ura je dolga 45 minut, in če je v razredu 25 učencev, dobi vsak bolj skromno minutažo za trening govora. Zopet gre za veliko pisanja, branja in poslušanja, pri govoru pa zmrznemo. Poglejte, kje bi se vaš otrok lahko družil z nekom v tujem jeziku: preverite možnosti potovanja v državo ciljnega jezika (družinske počitnice, jezikovna potovanja, potovanja s prijatelji), na internetu poiščite spletne strani, v okviru katerih se lahko povežete z maternimi govorci ciljnega jezika, s katerimi lahko otroci vadijo jezik (mlajši seveda pod vašim nadzorom), npr. italki.com. Tudi na Facebooku lahko najdete skupine, ki omogočajo druženja v tujih jezikih. 
Paris

Šolska ura je dolga 45 minut, in če je v razredu 25 učencev, dobi vsak bolj skromno minutažo za trening govora.

​Inštrukcije? Jezikovni tečaj?

Pri inštrukcijah bodite pozorni na to, da inštruktor ni zgolj podaljšek šolskega načina razlage (ki vašemu otroku očitno ne ustreza) in da za vaje ne uporablja istih nalog. Namesto tega naj se posveti tudi grajenju odnosa do jezika, razvoju sposobnosti govora in predvsem prisluhne težavam, s katerimi se srečuje vaš otrok. Pri izboru jezikovnega tečaja pa se najprej vprašajte, kaj želite s tečajem doseči. Če se vam zdi, da ima vaš otrok premalo stika s tujim jezikom, in je za vas pomembno zgolj, da govori o čemerkoli, da le pridobiva na minutaži v tujem jeziku, potem so dovolj skupinski tečaji, če pa znanje tujega jezika nujno potrebuje ali jezika v šoli ne mara oziroma mu način podajanja znanja ne ustreza ipd., mu namenite nekaj ur individualnega tečaja


languagesitter
LANGUAGESITTERKA ZA ITALJANŠČINO

Prijavite se na e-novice: