AVTOR: LARA MIHOVILOVIĆ

Knjiga je medij, ki te odnese v poseben svet. Svet, ki ga lahko ustvariš le sam. Da bi v prihajajočih poletnih dneh ustvarili čim več zanimivih svetov, vam v branje priporočam nekaj knjižnih uspešnic iz bogate zakladnice južnoslovanske literature – tako domače kot tiste iz širše regije (od Triglava do Vardarja). 

Če ste ljubitelji kriminalk do zdaj posegali po Agathi Christie ali skandinavskih avtorjih, je skrajni čas, da v roke vzamete domače kriminalke. Tadej Golob je s svojim kriminalnim trojčkom – Jezero, Dolina rož in Leninov park – napete prizore ob iskanju trupel in raziskovanju umorov postavil v domače okolje, s čimer so zgodbe postale še toliko bolj razburljive. Mojca Širok nam v svojem prvencu Pogodba razstira tančice sicilijanske mafije in raziskuje ozadja smrti kriminalistov, politikov, novinarjev, tožilcev ipd. 

Aktualna prejemnica kresnika Bronja Žakelj v avtobiografskem romanu Belo se pere na devetdeset govori o odraščanju v osemdesetih, soočanju z izgubo in boleznijo, udomačevanju strahu in stvareh, ki jih nočemo videti, dokler se ne soočimo z njimi. V romanu Poletje v gostilni mlade pisateljice Lare Paukovič se bo prav gotovo prepoznal vsak, ki si je denar služil s študentskim delom, saj roman govori o študentki Nastji, ki poleti dela v srbski gostilni, kjer se srečuje z razbijanjem stereotipov, odraščanjem in dojemanjem drugačnih. Dobra poletna izbira je tudi Goran Vojnović, ki je zaslovel z romanom Čefurji raus, o problematiki družinskih odnosov in podobi Balkana nekoč in danes pa piše v romanu Jugoslavija, moja dežela. 

Naši južni sosedje vam ponujajo celo paleto užitkov z romani, ki obravnavajo različne kraje, mentalitete in ljudi. Še vedno izredno bran in priljubljen je roman Renata Baretiča Osmi povjerenik (ki ga lahko berete tudi v slovenskem prevodu). Zgodba o osamljenem otoku Trečiću, na katerega pride vladni poverjenik in skuša vzpostaviti politični red, ponuja vpogled v otoško življenje, izmišljeni jezik in zabavne pripetljaje samotnih otočanov. Moj najljubši roman Vlatka Ivandića Prije nego bura stane je prava ljubezenska zgodba o italijanski brodolomki, za katero skrbi osamljeni svetilničar in ki se bo lahko domov vrnila šele, ko se bo burja umirila. Zoran Ferić nas z romanom Na osami blizu mora popelje v najstniška leta, čas poletnih avantur in odraščanja dalmatinskih otoških fantov.

Vedno dobra izbira je tudi Goran Tribuson, bodisi s svojimi kriminalkami bodisi z romanom Povijest pornografije (preveden v slovenščino), v katerem ne govori o pornografiji, ampak o odraščanju v socializmu in Jugoslaviji. Spremljamo zgodbo ponovnega snidenja starih prijateljev, ki se nostalgično spominjajo prejšnjih časov. Prava uspešnica je zagotovo roman letošnjega gosta Fabule Kristijana Novaka Ciganin, ali najljepši (letos je izšel tudi slovenski prevod), ki nam odkriva večplastno zgodbo življenja v Medžimurju, problematiko odnosov med Romi in domačini, kriminalne dejavnosti družbeno odrinjenih ljudi in ljubezensko zgodbo med Medžimurko in Romom.

(Črni) humor prevladuje pri številnih južnoslovanskih pisateljih, ki govorijo o težavah vsakdana. Sarajevski pisatelj Nenad Veličković v romanu Sahib s humorjem blaži zgodbo mladega Angleža, ki se znajde v povojnem Sarajevu in splete trdno vez s svojim šoferjem Sahibom. Podobno počne Miljenko Jergović v romanu Sarajevski marlboro, ki je presunljiv katalog malih, navadnih ljudi in njihovih vsakdanjih dogodkov in navad. Kakšna je balkanska mentaliteta, boste odkrili v zabavnem romanu Moma Kaporja Vodić kroz srpski mentalitet, v katerem skozi številna kulturna praznovanja in dogodke odkrivamo običaje, navade in razmišljanja balkanskega človeka. 

Marko Vidojković nam v romanu Pikavci na plaži prikaže bivanje mladega človeka, ki v državi nesmisla in brez prihodnosti išče svojo identiteto in počne neumnosti – kot vsi mladi po svetu. Najbolj pretresljiv pa je roman črnogorskega pisatelja Ognjena Spahića Hansenova djeca, ki nam poda sliko o življenju za zidovi zadnjega evropskega leprozorija v Romuniji za časa Ceauşescujeve diktature.

Čeprav se je makedonska prozna produkcija v zadnjih letih zelo povečala in nam ponuja zanimive romane, jih lahko v slovenskem prevodu beremo le peščico. Med ponujenimi prevodi priporočam Vlada Uroševića, ki v romanu Divja liga ponuja detektivsko pripoved o magistru arheologije, ki skuša razkrinkati divje arheologe in skrivnostne številske sisteme starodavnih kultur. Ermis Lafazanovski v romanu Hrapeško pripoveduje o gorostasnem makedonskem silaku, nenavadno spretnem vrtnarju, ki ga kot znamenitost ali mit, živo legendo kažejo turistom. Eden od njih ga vzame s seboj v Francijo, kjer se Hrapeško iz nasilneža spreminja v umetniškega steklopihalca. 

Slovenskim bralcem bolj znana Lidija Dimkovska v pretresljivem romanu Rezervno življenje prikazuje odraščanje siamskih dvojčic iz Skopja, ki sta postavljeni pred največjo preizkušnjo – iti na operacijo in tvegati življenje ali ostati skupaj. Za ljubitelje bolj lahkotne tematike je na voljo zbirka zgodb Rumene Bužarovske Moj mož, ki govori o zakonskih težavah, medsebojnih odnosih in ženski percepciji moških.

Večina Slovencev hrvaško in srbsko razume v tolikšni meri, da lahko bere knjige v izvirnem jeziku. Na ta način:

• spoznavate besedni zaklad jezika,
• testirate svoje znanje jezika – njegovo razumevanje, stavčne strukture, uporabo besed,
• odkrivate večplastnost jezika in niste prikrajšani za tisto, kar se lahko izgubi s prevodom,
• pridete v stik z narečji, lokalnimi izrazi in kulturnimi specifikami jezika.

Vse tiste, ki še vedno menite, da bi vam bilo lažje brati v prevodu, pa naj potolažim, da je večina izbranih knjižnih naslovov prevedena. Ljubitelji cirilice in tisti, ki bi se želeli družiti z makedonščino, pa lahko posežete tudi po izvirnikih, ki jih večinoma dobite v knjižnicah ali v moji domači knjižnici. Ne pozabite tudi na možnost e-knjig in avdio knjig. In še nekaj: izbirajte knjige, ki so prilagojene vašemu poznavanju in razumevanju jezika – nič ni narobe, če začnete z otroško ali mladinsko literaturo.

Če so knjige res sanje, ki jih držimo v rokah, kot pravi Neil Gaiman, vam želim, da bi v poletnih dneh sanjali v slovenščini, hrvaščini, srbščini, bosanščini in makedonščini ter odkrivali čare južnoslovanskih literatur in kultur.