Avtor: MATIJA KODRA

Naj se najprej prestavim. Sem Matija Kodra in zadnja leta opravljam službo v okviru Ministrstva za javno upravo, kjer sem zadolžen za izvajanje projekta Enotna poslovna točka. S projektom v praksi izvajamo svoje poslanstvo: skrbimo za vzpostavljanje in zagotavljanje storitev (npr. ustanovitev podjetja, prijava v obvezna socialna zavarovanja, pridobitev obrtnega dovoljenja ipd.), ki so učinkovite in prijazne do uporabnikov, torej vas – državljanov. Prioritetno naj bi javne uslužbence poleg materialnih koristi vodila in notranje izpolnjevala predvsem širša družbena odgovornost sooblikovanja in ustvarjanja okolja, v katerem se vsi dobro počutimo in lahko uspevamo kot celota. V praksi nam zapisano, roko na srce, velikokrat ne uspeva oziroma stvari ne izpadejo na tak način. Posledično se vzajemnost oziroma produktivno sodelovanje, predvsem pa zaupanje med zasebnim in javnim sektorjem krhajo oziroma nemalokrat kruto zrušijo. 

Na podlagi nezaupanja se vzpostavi neke vrste odpor ter oblikujejo stereotipi oziroma vzorci in podobe – npr. ob besedni zvezi javna uprava pregovorno velikokrat slišimo asociacije, kot so počasnost, neprilagodljivost, morje birokracije, leni javni uslužbenci, ki samo malicajo in hodijo na »čik-pavze« ipd. Tako kot ima kovanec dve plati, tudi relacija odnosov javno – zasebno ne more biti in tudi NI črno-bela.

Sam imam srečo, da sem imel zadnja tri leta v okviru projektaPartnerstvo za spremembe, ki poteka pod okriljem AmCham Slovenia in Ministrstva za javno upravo, ki sta tudi ustanovitelja omenjenega programa, možnost enotedenske izmenjave med javnim in zasebnim sektorjem. Cilji omenjenega projekta so razbijanje stereotipov med različnima svetovoma, prav tako pa vpogled v poslovanje enega in drugega ter možnost prenosa dobrih praks. Slogan projekta Partnerstvo za spremembe je »gradimo mostove«, kar najbolje povzema ključni namen in cilj izmenjave.

Leta 2015 sem imel tako možnost sodelovati s podjetjem Steklarna Hrastnik d.d., v katerem sem na lastne oči videl in spoznal, kaj (in koliko) pomeni vodenje z vizijo. Podjetje je namreč od prevzema direktorja g. Božiča iz globokih rdečih številk v samo nekaj letih popolnoma spreobrnilo poslovni izid v zelene številke, še veliko pomembnejša pa so bila vlaganja v zaposlene, v njihovo zadovoljstvo in rast. Vizija ustvarjanja dodane vrednosti, zastavljeni konkretni cilji ter opolnomočenje in spoštovanje slehernega zaposlenega na vsakem koraku predstavljajo vzorčni primer, kako se DA vpeljati včasih tudi neprijetne spremembe, vse s ciljem postopnega napredka in rasti ter zadovoljstva vseh, od zaposlenih do uporabnikov.

Lansko leto sem bil na izmenjavi v podjetju Lek d.d. Seznanil sem se s ključnimi procesi v različnih enotah, največ časa pa sem preživel v oddelku za razvoj pod budnim očesom mentorice Darje Ferčej Temeljotov. Visoka stopnja profesionalizma, korekten odnos, napredni sistemi uvajanja nenehnih izboljšav in ostali sistemi vodenja kakovosti, izobraževalni kampusi, razvijanje kadrovskih potencialov, ki jih imenujejo »Lekove zvezde«, ter predvsem učinkovit pretok in izmenjava znanj in veščin skozi celotno strukturo Novartisovega, Sandozovega in Lekovega sistema (Lek je del skupine Sandoz, ki je del skupine Novartis) so me navdušili. Dobil pa sem tudi odlično priložnost za prenos dobrih praks v sistem dela našega ministrstva. 

Kot ste verjetno razbrali že sami, sem si v prvih dveh letih sodelovanja v programu izmenjav skušal izbrati nekako primerljivo velike sisteme, v okviru katerih sem zaznaval največjo priložnost za spoznavanje metod, orodij in pristopov za prenos v delovni vsakdan na ministrstvu. 

Še vedno berete? 🙂 Odgovor je preprost – želel sem si na lastne oči videti in občutiti sodelovanje v vseh procesih mikro oziroma majhnega podjetja, predvsem pa ponovno občutiti AGILNOST, FLEKSIBILNOST in HITRE SPREMEMBE. Tako je, uganili ste: pregovorno bi lahko rekli, da sem si želel iti »back to basics«. Veliki sistemi za uspešno delovanje namreč še kako potrebujejo omenjene tri pristope; moje tokratno poslanstvo je tako usmerjeno v prav te tri vidike.

Obenem je ena izmed pomembnejših nalog v okviru te izmenjave in obenem zanimiv izziv zame tudi pisanje bloga, in to ne na klasičen (beri: dolgočasen) način, temveč tako, da bo zanimiv za vse vas, ki ga ravnokar prebirate. 🙂 Da vam vzbudim zanimanje, sem z ekipo za vas pripravil kratek filmček, ki dobro povzame moj teden pri LanguageSitterju®, bolj podrobno pa si o moji izkušnji lahko preberete spodaj. 😉

Prvi dan izmenjave … Vstal sem že eno uro prej kot ponavadi (k temu je vsekakor pripomogel tudi kanček treme pred novimi izzivi in sodelavci :)), malce potelovadil, pojedel zajtrk in se uredil. Kakor koli, ne glede na zgodnje vstajanje se mi od doma nikakor ni uspelo odpraviti dosti prej kot ponavadi, poleg tega pa sem se znašel še v prometnem kaosu in zamašku pred Ljubljano. Tako sem na cilj prispel z nekajminutno zamudo, kljub temu pa sta me na sedežu podjetja LanguageSitter® zelo prijazno in odprto sprejela direktor podjetja Mart D. Buh ​in koordinatorka izobraževanj Špela Pirc. Kot boste videli v nadaljevanju, se je kmalu še kako pokazal rek, da ni najpomembnejša količina časa, ki ga preživiš na delovnem mestu, temveč količina in predvsem KAKOVOST opravljenega dela v vsakem posameznem dnevu. 

Po kratkem briefingu o dnevnih opravilih smo se posvetili pripravi na video predstavitev soustanoviteljice in vodje izobraževanja in razvoja Deane Jezeršek v okviru izbora zmagovalca 7. generacije AmCham Young Professionals – Deana je bila namreč izbrana med TOP 5 finalistov! (Med pisanjem tega bloga in objavo je Deana zmagala in prejela laskavi naziv Top Potential of the Year 2017!) Sledila je seznanitev z izbirnim postopkom novih LanguageSitterjev®, saj so naju popoldne z Martom (v podjetju se vsi tikamo) čakali uvodni razgovori z izbranimi kandidati. Vmes sem moral na kratko skočiti še na Ministrstvo za javno upravo, kjer smo imeli pomemben sestanek z ministrom glede vzpostavitve novih sodobnih rešitev za podjetnike in državljane. Po vrnitvi na sedež podjetja LanguageSitter® so me že čakali potencialni kandidati za nove LanguageSitterje®.

​Z Martom sva tako v naslednjih urah izvedla uvodne razgovore za nove zaposlitve. Že takoj na začetku sem se seznanil z inovativnim pristopom, saj razgovori niso potekali individualno s posameznimi kandidati, temveč sta bili na razgovoru prisotna vzporedno po dva kandidata. Tako sva z Martom lahko ocenjevala tudi obnašanje posameznega kandidata v nepredvidljivih situacijah, timski duh in pripravljenost na vzajemno pomaganje. V takšnih situacijah veliko hitreje in intenzivneje pridejo na dan tudi osebnostne značilnosti kandidatov. Ker razgovori z velikim številom kandidatov tudi izpraševalcu vzamejo veliko časa in energije, lahko na takšen način prihrani vsaj nekaj minut. Ob koncu delovnega dne so mi podarili lesenega jojoja z logotipom in sloganom podjetja, vendar sem ugotovil, da sem verjetno res že star, saj ga nisem več znal uporabljati. 🙂

Po prihodu na sedež podjetja – tokrat mi je uspelo priti pravočasno – smo šli z Martom in Špelo skozi dnevnik zadolžitev za tekoči dan, nato pa sem se seznanil s procesom razvoja in teambuildinga LanguageSitterjev®. Vmes sem se imel priložnost preizkusiti v pisarniškem golfu. Dejansko sem prvič v življenju v rokah držal palico za golf (Mart mi še sedaj ne verjame!), obenem pa sem že v prvih treh poizkusih vedno zadel »iz prve«, tako da sem na nek način 100-odstoten. V okviru rednega mesečnega srečanja LanguageSitterjev® iz vse Slovenije sem imel priložnost spoznati njihove zanimive izkušnje z državno upravo ter jim obenem tudi predstaviti naše aktivnosti in napore, ki jih dnevno vlagamo v razvoj storitev za boljše poslovno okolje. Nato je sledila predstavitev Karin Škufca o osnovah stylinga in ličenja v poslovnem svetu. Po izobraževanju smo se z ekipo odpravili na zasluženo kosilo, po kosilu pa nam je zaradi vnosa hranil narasel krvni sladkor, kar je povzročilo kratkotrajno utrujenost. Zato sem (čeprav sem z obrobja Gorenjske!) vse zbrane povabil na kavo, vendar nas je obilica nalog namesto na kavico pregnala nazaj v pisarne. Nauk, ki ga bodo sodelavci še spoznali, je, da se Gorenjca pregovorno sicer ne zavrne, saj se namreč zamujena priložnost ne vrne nobena – vendar se v mojem primeru pravzaprav vrne podvojena. 🙂 

Na današnji dan nas čaka veliko zadolžitev. Na vrsti je drugi del izbora novih kandidatov, in sicer uvajanje v metodo LanguageSitter®, sledi prodajni sestanek, nato priprava mojega profila za petkove demo ure (tretji, zadnji del postopka izbora novih LanguageSitterjev®) ter priprava na četrtkov sestanek z agencijo za oglaševanje in priprava ogrodja vsebine za poletne akcije tečajev. Špela je v dopoldanskih urah nove potenciale brezhibno in zelo učinkovito vodila skozi predstavitev metode LanguageSitter®. Tako sem tudi sam dejansko začutil štiri ključne stebre metode – časovno, krajevno in vsebinsko prilagodljivost ter LanguageSitterja® kot osebnega jezikovnega trenerja in motivatorja. Uvajanje je potekalo profesionalno, a obenem v zelo sproščenem in navdihujočem vzdušju – dejansko se vidi, da zaposleni živijo in delujejo v skladu s poslanstvom, vizijo in predvsem vrednotami podjetja. 

Ker sem doštudiral ekonomijo, in sicer smer trženje, in ker na svojem delovnem mestu veliko časa posvetim uporabniški izkušnji in optimizaciji naših spletnih strani (e-VEM, portal za podjetja in podjetnike, STOPbirokraciji.si), sem se zelo veselil prodajnega kolegija, še malenkost bolj pa popoldanskega sestanka oziroma predstavitve marketinških aktivnosti in ciljev. Ko sva z Martom »brainstormala« slogane za poletno akcijo, je bil kreativni del mojih sivih celic iz minute v minuto bolj sproščen; tako sva se ob iskanju domiselnih besednih povezav popolnoma sprostila. Še pred tem sva s Špelo pripravila moj profil, in sicer za italijanski in grški jezik – v petek bom namreč za dva kandidata predstavljal testno stranko.

​Z italijanskim jezikom sem se sicer srečal v srednji šoli, saj sem obiskoval jezikovno gimnazijo, vendar sem kaj hitro ugotovil, da mi je veliko znanja (tudi zaradi neuporabe) odteklo oziroma je trenutno nekje v »skritem kotičku«, zato bi bil lahko moj kratkoročni cilj, da s pomočjo LanguageSitterja® prikličem nazaj v vidni del spomina, kar je tam še ostalo. Popolnoma druga zgodba je grščina – ob tej besedi so mi ob oblikovanju profila misli takoj odplavale k neskončnim plažam, vonju po morju in šumom valov, ki butajo v neskončne peščeno bele plaže. In seveda k božanskim okusom paradižnika, oliv in jutranjega sveže stisnjenega pomarančnega soka. Moj cilj pri tem jeziku bi lahko bil »small talk«, saj skorajda vsako leto obiščem enega izmed grških otokov, ki jih je na srečo toliko, da jih za časa mojega življenja zagotovo ne bo zmanjkalo. 🙂 V pozitivnem vzdušju se je delovni dan počasi zaključil.

Po kratkem jutranjem sestanku je sledil sestanek z oglaševalci, nato pa sem imel še drugič v tem tednu v okviru njihovega rednega mesečnega izobraževanja LanguageSitterjem® priložnost predstaviti naše aktivnosti in novosti na področju e-storitev, kot je možnost vpogleda v kazensko in prekrškovno evidenco. Sedaj lahko namreč na zelo enostaven način preverite stanje svojih prometnih kazenskih točk (če jih seveda imate) in ugotovite, kdaj se bodo brisale. Že iščete? 🙂 Brez skrbi, zadeva je seveda brezplačna in samo vi imate dostop do svojih podatkov.

Spet smo skupaj s Karin Škufca spoznavali pravila oblačenja za različne poslovne namene, kot so business formal, business casual in casual. Ko smo se izobrazili, kako se je najprimerneje obleči za posamezne poslovne dogodke, se je predvsem nežnejši del udeleženk spoznal še z osnovami ličenja in oblikovanja obrvi, pričesk ipd. Da vse ni ostalo zgolj na teoretični ravni, pa je poskrbela Karin s konkretno izkušnjo ličenja nekaj udeleženk usposabljanja. 

V popoldanskem delu sem se intenzivno spoznal s sistemom LS Online, ki je napreden spletni sistem za upravljanje učenja in spremljanje dela LanguageSitterjev®, poleg tega pa tudi zelo učinkovit komunikacijski kanal, med drugim tudi za spletno izobraževanje. Kot bi mignil, je bila ura že več kot pet in dan sem zaključil s pisanjem bloga, v katerem želim na papir (zaslon) prenesti energijo in pomembnejše dogodke posameznega dneva. 

Zadnji dan izmenjave se je začel s pravim poletnim pridihom, toplo sonce me je že zjutraj na poti v službo grelo in mi dajalo dodatno energijo (kar se ta teden sicer ni dogajalo prav pogosto, saj smo bili v sredini tedna priča ohladitvi in prav jesenskemu deževju!). Sodelavca v pisarni sem presenetil z malenkostma za trud, predvsem pa za energijo in zavzetost pri predstavitvi njihovega sistema poslovanja in dobrih praks. Nekatere od teh, predvsem tiste s področja komuniciranja, razvoja blagovne znamke in dodane vrednosti za uporabnike, bom v prihodnjih tednih in mesecih vsekakor implementiral v naš način dela in poslovanja. 

Kot že rečeno, sem imel dopoldne priložnost izkusiti vlogo testne stranke, saj so imeli nekateri izmed prijavljenih kandidatov za nove LanguageSitterje® danes tretji, izločilni test, in sicer demo uro. Sam sem nastopal v vlogi stranke – medtem ko je Špela budno spremljala demo uro in na koncu tudi ocenila posameznega kandidata, sem jaz »na polno« telovadil z možganskimi celicami. Najprej me je prvi kandidat Matic odlično uvedel v osnove grškega jezika. Spoznal sem abecedo, ki je delno podobna cirilici, zato mi je šlo presenetljivo dobro. Prav tako sem se spoznal z osnovnimi izrazi, kot so »Kalimera«, »Pos se lene?«, »Hero poli«, in en stavek celo uporabil v promocijskem filmu »Matija Kodra – podjetnik za en teden«, ki smo ga s telefonom snemali tekom tedna – nujno si ga morate ogledati! Sledila je demo ura za italijanski jezik s kandidatko Majo, ki me je že takoj postavila v neposredno situacijo komuniciranja v pretežno italijanskem jeziku, pri čemer je preko fraz in asociacij v meni korak za korakom budila »pozabljen besedni zaklad«. Po dveh intenzivnih urah sem se počutil že skoraj pripravljen za izlet bodisi v Italijo bodisi v Grčijo. 🙂

Čeprav verjamem, da nikakor ne gre za dejanski konec našega sodelovanja, saj smo v tem tednu resnično spletli posebne vezi, bi se ob zaključku tokratne izmenjave rad zahvalil celotni ekipi LanguageSitter®, še posebej pa Martu in Špeli, za odprtost, prijaznost, potrpežljivost, angažiranost in pripravljenost deliti znanje z menoj. 🙂 Če bi moral čisto za konec opisati agencijo LanguageSitter® z eno povedjo, bi lahko rekel: »Majhno podjetje, ki živi in razmišlja VELIKO!« 

Veselim se že naslednjega leta in novih izkušenj in dogodivščin v okviru projekta Partnerstvo za spremembe!