Na nekem gala dogodku sem vneto iskala znan obraz, ki me bo z namehom povabil k sebi, da bi lahko za trenutek krivila stopala na mestu in tako vsaj delno ublažila davek visokih pet. Ta obraz je na koncu pripadal direktorju velikega slovenskega podjetja, ki ga izjemno občudujem. Njegove izjave skrbno beležim in iščem načine za implementacijo njegovih idej. Med – kot vedno – prijetnim in inspirativnim pogovorom mi je dejal: »Deana, mi imamo zdrava podjetja in s svojim delom delamo nekaj dobrega. Ampak naše poslanstvo je še večje. Z njim moramo zapolniti praznine, ki jih v naši družbi ne zapolni nihče drug.« Ob praznovanju 7. obletnice delovanja LanguageSitterja® se mi je ta misel zdela idealna za kratko refleksijo o podjetju in sebi.

Ko sva z Martom začenjala z LanguageSitterjem®, sama, v dnevni sobi, nama je bilo skoraj vse še popolna neznanka. Skoraj. Od prvega dne sva namreč vedela, da želiva z idejo, ki sva jo svetu predstavila pod imenom LanguageSitter®, dokazati, da obstaja drugačna pot do znanja tujih jezikov in veliko bolj logična interpretacija tega, kaj znati tuji jezik resnično pomeni. Iskati pravi način, kako posamezniku predstaviti jezik, in najti uporabno vrednost jezika v posameznikovem življenju je torej bilo podjetju zapisano v DNK.

Zelo radi smo v družbi otrok, saj je LanguageSitterjev® naravni pristop k poučevanju jezikov na njih tako zelo učinkovit, da je učenje včasih videti kar prelahko. Zato se vsako leto z veseljem odzovemo povabilu OŠ Kolezija, da sodelujemo na Dnevu jezikov. Ker smo prepričani, da bodo angleščino in nemščino itak usvojili, za učence vedno pripravimo delavnico kakšnega bolj »odpičenega« jezika, da se že ob »živjo« zabavajo. Tako smo z njimi do sedaj spoznavali madžarščino, grščino, ruščino in poljščino. Samo po nekaj urah druženja so na zaključni prireditvi na primer že odigrali skeč v madžarščini in ob plesu kola zapeli po grško. V togah, seveda. Narejenih iz domačih rjuh.

Radi se odzovemo tudi na povabila, v okviru katerih lahko s svojim znanjem prispevamo k večjemu dobremu, ki ni na prvo žogo povezano s poučevanjem jezikov. Pred nekaj leti nas je na primer društvo Ekologi brez meja prosilo, da jim pomagamo pri prevajanju in podnaslavljanju njihovega filma. Moči smo združili s prevajalsko agencijo Alamma in svojo največjo sejno sobo spremenili v pravi prevajalski laboratorij. Akcijo smo poimenovali Prevajalski šprint, ker je bil prav to: šprint. Za prevod smo namreč imeli na voljo le nekaj ur. Še vedno smo hvaležni vsem LanguageSitterjem®, ki so takrat investirali svoj čas v dobrodelne namene. Pa tudi vstavljanje podnapisov je bilo res nepozabna izkušnja. Na to delo od takrat ne gledam več na enak način.

Poslanstvo posameznika včasih sovpada s poslanstvom podjetja. Menim pa, da je bolje, če poslanstvo posameznika presega oziroma nadgrajuje poslanstvo podjetja. Mislim, da se prav tu začnejo polniti tiste praznine, o katerih govori uvodna misel tega zapisa: da s svojim znanjem, ki ga neguješ in nadgrajuješ znotraj podjetja, vzporedno vstopaš v nove zgodbe, kjer lahko prispevaš še več. Vesela sem, da sva z Martom našla vsak svoja področja, na katerih vzporedno z delom pri LanguageSitterju® rasteva, uresničujeva sebe, predvsem pa prispevava k še večjim dobrim zgodbam.

Ena od teh zgodb je bila inicativa Jezikovnik, ki se je idejno rodila prav v naših prostorih. Uspeli smo združiti štiri delno konkurenčna podjetja – prevajalski agenciji Alamma in Peresce ter jezikovni šoli Jezikovna Akademija in LanguageSitter® – ter ustvariti izjemen projekt, ki je bil aktiven več kot dve leti. Namen projekta je bil pospešiti zaposljivost diplomantov jezikoslovnih programov v lastni stroki. Pripravili smo nekaj uspešnih poldnevnih predavanj in delavnic, ki so bile namenjene predaji praktičnih znanj bodočim učiteljem jezikov, prevajalcem, tolmačem in lektorjem. Seveda so bili dogodki za udeležence brezplačni. Jezikovnik je bil tudi enotna spletna platforma, preko katere so se mladi lahko prijavili za delo pri katerem koli podjetju, ki je bilo del skupine Jezikovnik. V projektu je partnersko sodelovala tudi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Vsi, ki smo zaposleni v podjetju LanguageSitter®, smo aktivni sooblikovalci platforme Young, ki deluje v okviru Ameriške gospodarske zbornice ali AmCham Slovenija. Platforma ima tudi svoj klub – Young Leaders Club –, v katerem se združuje okoli 300 profesionalcev do 45. leta, ki se trudijo preko izobraževanj, druženj, mreženj, dogodkov in projektov poklicno rasti in soustvarjati boljše poslovno okolje. Zadnji dve leti klub kot njegov prvi predsednik vodi Mart.

Eden od glavnih projektov kluba je program Prvi mentor, ki omogoča mladim med 15. in 25. letom, da eno leto sodelujejo z mentorjem ali mentorico in tako dobijo odgovore na svoja vprašanja in dileme. Kaj študirati? Kaj po študiju? Kako vstopiti na trg dela? Kako začeti z lastno podjetniško potjo? To in še veliko več lahko izvejo v okviru programa. Mentorji in mentorice so člani in članice kluba, trenutno pa je v drugi sezoni programa aktivnih kar 64 mentorskih parov.

Od nekdaj me najbolj zanima področje izobraževanja. Vanj sem kot diplomirana anglistka in nemcistka vstopila prav tam, kjer sem imela največ znanja: na področju tujih jezikov z ustanovitvijo jezikovne šole. Vendar me izobraževanje zanima v širšem smislu. Kot članica Komisije za prihodnost dela in izobraževanja v okviru AmCham Slovenija sem dobila priložnost vpogleda v delovanje našega šolskega sistema in prispevati svoje ideje tudi izven jezikovne šole.

Lani februarja smo s komisijo oblikovali iniciativo Učitelj sem! Učiteljica sem!. Poslanstvo iniciative je poiskati in javno izpostaviti odlične učitelje v Sloveniji ter jim skozi širjenje njihovih zgodb dati glas, da svojemu poklicu vrnejo spoštovanje, vrednost in ugled. Kot pobudnica iniciative si z ekipo prizadevam, da najboljše učitelje opolnomočimo, da postanejo ambasadorji učiteljskega poklica pri nas in s tem spodbudijo svoje kolege, da postanejo še boljši in s tem vzorniki bodočim generacijam učiteljev.

V osmo leto delovanja LanguageSitterja® vstopam z željo, da ostanemo zvesti sebi, svoji viziji, svojim vrednotam in seveda svojemu poslanstvu. Tako poslanstvu podjetja kot tudi poslanstvu, ki ga vsak član ekipe nosi v sebi. V tem duhu zaključujem z besedami Nelsona Mandele: When a man has done what he considers to be his duty to his people and his country, he can rest in peace. Do takrat pa nas čaka še kar nekaj učenja in dela.

Vse najboljše, LanguageSitter®.