Ker je motivacija pri učenju izjemnega pomena, smo za vas pripravili izbor priporočil naših jezikovnih trenerjev, s katerimi lahko svojim otrokom pomagate pri učenju tujih jezikov. Za vas razkrivamo prijeme, ki jih pri poučevanju otrok uporabljajo naše LanguageSitterke® za angleški, francoski, nemški in slovenski jezik: Tina Razložnik, Nuša Vezonik in Kaja Marinšek.
Tudi vi lahko svojemu otroku pomagate pri učenju tujega jezika. Naše jezikovne trenerke svetujejo kako.
1. Vsebinska prilagodljivost
Pri LanguageSitterju® se svojim strankam prilagodimo v vseh pogledih. Popolnoma prikrojen program je prav tako pomemben pri otrocih, saj z zanimivimi vsebinami spodbudimo njihovo naravno radovednost. Na tak način so bolj vpeti v učenje in se posledično tudi več naučijo.
Tina pravi: »Otroci se hitro razgovorijo o svojih najljubših junakih. Kakšni so, kaj zmorejo in katere njihove karakteristike imajo tudi naši superučenci. Skupaj si včasih potem ogledamo še kakšen izsek iz risanke, s čimer utrjujejo tudi svoje slušno razumevanje.«
S prilagojeno vsebino tečaja, ki vključuje otrokove najljubše teme, je učenje jezika takoj bolj zabavno in zanimivo.
2. Praktični primeri
Otroci in mladostniki morajo predvsem videti smisel v učenju jezika in koristnost pridobljenega znanja – torej kako in zakaj lahko jezik uporabijo.
Kaja pravi takole: »Menim, da otrokom oz. mladostnikom dandanes pri učenju tujih jezikov manjka predvsem praktični vidik, saj se jih večina (vsaj znotraj šolskega okolja) tuji jezik uči, ne da bi sploh vedela, zakaj točno. Pri svojih urah mladim zato najraje predstavim prav to – nekaj najbolj uporabnih fraz oz. izrazov, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju. Obravnavamo jih povsem “nešolsko”, torej prek praktičnih dialogov oz. t. i. igro vlog.«
Tina dodaja: »Skozi igro vlog z otroki oblikujemo vprašanja za superjunake, najljubše živali, lahko tudi stvari. Pri starejših učencih pripravimo intervjuje z njihovimi idoli. Kaj bi jih vprašali in predvsem (z jezikovnega vidika), kako bi ta vprašanja oblikovali. Ideja pa je, če so seveda dovolj pogumni, da lahko svoja vprašanja tudi zares pošljejo in se, če gre vse posreči, dejansko pogovarjajo s svojimi vzorniki.«
Ne pozabimo na praktičnost. Priporočamo igro vlog ali učenje jezika prek praktičnih dialogov.
3. Igra
Kaj je še bolj privlačnega za otroke kot igra? Skozi njo jih na zabaven način pritegnemo k sodelovanju, zraven pa se še učijo – prijetno s koristnim!
Kaja pripoveduje: »Poleg praktičnega vidika je mladim dobro jezik približati tudi skozi igro, saj na ta način spoznajo, da jezik ne obstaja zgolj v šoli in tabelah, temveč se ga je mogoče naučiti tudi med igranjem. Tu govorim predvsem o najrazličnejših kvizih, “tomboli” ipd. Skozi igro pa še zdaleč ni mogoče utrjevati zgolj slovničnega znanja, marveč tudi tisto, ki se – meni osebno – zdi pomembnejše. Gre za zmožnost govorjenja v tujem jeziku, za zmožnost pripovedovanja zgodb. Kot zelo uspešna aktivnost so se na tem področju izkazale kocke za pripovedovanje zgodb na določeno temo, t. i. story cubes.«
Nuša se strinja: »Ker imajo otroci zelo dobro domišljijo, so odlične tudi kocke pripovedovalke, s katerimi lahko vadiš res vse, od besedišča in glagolskih časov do predlogov itd. Od ene deklice sem recimo slišala takšno zgodbo, da bi jo bilo dobro zapisati in kje objaviti!«
Učenje jezika naj vključuje igre. LanguageSitterjeve® “story cubes” so namenjene ravno temu.
Tina dodaja: »Igra spomin je vedno dobro sprejeta. Z njo lahko vadimo števila, črke (za koordinate, katero polje odkrivamo) in opise sličic. Za dodatno težavnost lahko o odkritem paru povejo še domišljijsko zgodbico (odvisno seveda od stopnje predznanja).«
Nuša omeni, da pri otrocih zelo dobro sprejete tudi časovno omejene igre: »Do zdaj so dobro delovale predvsem igre, pri katerih je pomemben čas, npr. aktivnosti na QUIZLET ali aktivnost “Govori eno minuto o …”. Mislim, da otroci, ko začneš kaj štopati, postanejo bolj pozorni in so bolj pri stvari. Seveda je pri tem treba paziti na zdravo tekmovalnost pri podiranju rekordov itd., da se tega vseeno ne spodbuja preveč.«
4. Branje v tujem jeziku
Nuša nas je opozorila, da ne smemo zanemariti branja knjig v tujem jeziku. Težavnost moramo seveda prilagoditi predznanju in starosti otroka. Pravi takole:
»Staršem bi predvsem predlagala, da otroke spodbujajo k branju v tujem jeziku. Pri enem tečajniku se je to izkazalo za odlično izhodišče za uro. Dečku sem poslala knjigo, ki jo je res z zanimanjem prebral in mi na uri podal celotno obnovo. Ker sem izbrala knjigo, za katero sem ocenila, da ga bo resnično zanimala, je v obnovi uporabil ogromno novih besed. Videlo se je, da ga je branje res pritegnilo. Pri izboru je treba paziti, da ne dosežemo nasprotnega učinka s knjigo, ki za otroka ne bi bila zanimiva.«
Učenje jezika naj poteka tudi prek branja priljubljene knjige v tujem jeziku.
Pri vseh aktivnostih je torej najbolj pomembno, da se prilagodimo vsakemu otroku posebej – njegovemu karakterju in zanimanjem. Ni nujno, da bo tisto, kar je všeč enemu, delovalo tudi pri drugem. Zato je dobro tudi, da jih vključimo v proces izbire gradiv in aktivnosti. Z veseljem vam bodo zaupali, kaj jih zanima – naj vam to povejo kar v tujem jeziku!
