(Ne)predvidljivost slovničnega spola






O slovničnem spolu in njegovih zanimivostih smo v tem mesecu že pisali. Tokrat se bomo dotaknili prevajalskega področja in izzivov, s katerimi se soočamo prevajalci, ko prevajamo iz jezikov, ki ne ločijo slovničnih spolov, v katerih spol ni jasno določen ali s končnico ni vedno razkrit. Prevedljivost oziroma neprevedljivost spola je trd oreh predvsem v literarnih besedilih, v katerih spol pripovedovalca ni določen od samega začetka in spolno nevtralno besedilo vpliva na izkušnjo bralca. Kako pa ta problematika vpliva na prevod oziroma prevajalčevo delo?
Kakšne izzive postavljajo prevajalcem razlike med jeziki v povezavi s slovničnim spolom?

Kakšne izzive postavljajo prevajalcem razlike med jeziki v povezavi s slovničnim spolom?
Oglejmo si prevajalske orehe in pomisleke, s katerimi se srečujem kot prevajalka iz južnoslovanskih jezikov (ki sicer poznajo tri slovnične spole):
1. Salomonsko vprašanje – ohraniti spolno nevtralnost ali glagolski čas?
Prevajanje je zahteven proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik. Ko prevajamo poezijo, moramo poleg na pomen paziti še na strukturo, rime, ritmičnost in tempo pesmi. Zato smo včasih omejeni s številom zlogov in besed ter moramo najti najbolj primeren strnjen izraz. Ko naletimo na poezijo, v kateri je pesniški subjekt namenoma skrit oziroma nedoločen, se postavi vprašanje: Ali ohraniti spolno nevtralnost in ohraniti pomen, tudi če pri tem odstopamo od glagolskega časa?
Preden odgovorim na zastavljeno vprašanje, naj na kratko predstavim razlike pri uporabi preteklika v slovenščini in makedonščini.
V slovenščini se spol samostalnika ujema z deležnikom na -l, s katerim tvorimo preteklik ali prihodnjik (je delal/je delala). V slovenščini torej zaradi deležnika točno vemo, na kateri spol se nanaša deležniška oblika. Uporaba deležniške oblike na -l/-la, s katero izražamo preteklik, je značilna za večino slovanskih jezikov, od česar odstopata bolgarš​čina in makedonščina, ki sta ohranili glagolska časa za izražanje dovršnega stanja v preteklosti, pri katerih končnica ne razkrije spola, saj se ta izrazi z zaimkom:
makedonsko: Toj/Taa reče. (On/ona je rekel/a.)
bolgarsko: Toj/Tja pi. (On/ona je pil/a.)
Kako prevesti stavek, v katerem opredelitev spola ni jasna in je morda namenoma skrita, je kar trd prevajalski oreh.

Kako prevesti stavek, v katerem opredelitev spola ni jasna in je morda namenoma skrita, je kar trd prevajalski oreh.
To pomeni, da se pri prevajanju v slovenščino lahko znajdemo pred prevajalskim orehom in vprašanjem, kako prevesti stavek, v katerem opredelitev spola ni jasna in je morda namenoma skrita. Pri svojem prevajalskem delu sem naletela na kar nekaj tovrstnih izzivov.
Podajam primere iz makedonske poezije, ki sem jo prevedla v slovenščino:
​Me praša:
Doagjaš li so mene?
I odleta
(Josip Kocev: Kosmos)
V predstavljenem verzu ne vemo, na kateri spol se nanašajo glagoli. V slovenščino lahko verz prevedemo tako, da spremenimo glagolski čas in izberemo sedanjik, pri katerem spol lahko skrijemo:
Vpraša me:
Prideš z mano?
In odleti
Lahko pa se odločimo za preteklik in s tem upoštevamo glagolski čas izvirnika, a izgubimo spolno nevtralnost:
Vprašal/a me je:
»Prideš z mano«?
In odletel/a
Prevajanje poezije predstavlja specifičen izziv.

Prevajanje poezije predstavlja specifičen izziv.
Ker govorimo o poeziji, pri kateri je bolj pomembno, da prenesemo pomen izvirnika, kot da upoštevamo vsa slovnična pravila, se kot prevajalka bolj nagibam k prvemu prevodu.
Tudi ko je pesem napisana v prvi osebi preteklika, ki izraža dovršno stanje, se pojavlja dvom, kako v prevodu določiti spol. Ponavadi ga razberemo iz pesmi same. Pri tem prevodu sem se odločila za deležniško obliko na -l, saj sem spol (ženski) lahko razbrala iz celotne pesmi:
​Gi ostaviv
site svoi zalezi
vo tvoite race
da izgreat.
(Danica Ručigaj)
Pustila sem
vse svoje zahode,
da vzidejo
v tvojih rokah.
V poeziji slovnični spol ponavadi razberemo iz pesmi same.

V poeziji slovnični spol ponavadi razberemo iz pesmi same.
2. Prihodnjik ali oblika za srednji spol?
Vsak jezik je na nekaterih področjih bogatejši, na drugih pa malo bolj preprost. Slovenščina povzroča preglavice s skloni, pri glagolskem času pa je zelo preprosta. Omenili smo že, da preteklik in prihodnjik izražamo z deležnikom na -l. Makedonščina ima – podobno kot angleščina – bolj zapleten sistem glagolskih časov. Prihodnjik izraža z nepregibno obliko kje in glagolom v sedanjiku: kje te vidam (videl/a te bom). Tudi pri prihodnjiku je spol zabrisan in ga moramo razbrati iz konteksta.
Zastavlja se vprašanje – ali pesem prevesti s prihodnjikom ali uporabiti deležniško obliko za srednji spol (-lo)?
​kje pripagjaš sekade
kje pripagjaš sekogaš
kje pripagjaš sekomu i
kje pripagjaš sekade sekogaš sekomu i kje si nečija sloboda.
(Mitko Apostolov)
Če bi želeli zabrisati spol, bi se lahko odločili za deležniško obliko za srednji spol -lo in bi prevod zvenel nekako tako:
pripadalo boš vsepovsod
pripadalo boš vedno
pripadalo boš vsakomur in
pripadalo boš vsepovsod vedno vsakomur in boš nekogaršnja svoboda.
Prevajalska dilema nikoli ne počiva. Za dober prevod je potrebno biti pozoren na celotno sliko.

Prevajalska dilema nikoli ne počiva. Za dober prevod je treba biti pozoren na celotno sliko.
Vendar bi bil tak prevod popolnoma v neskladju z duhom slovenskega jezika in neobičajen za bralca. Zato sem se odločila za prihodnjik in ženski spol, saj se je dalo iz pesmi razbrati, da pesniški subjekt nagovarja žensko:
pripadala boš vsepovsod,
pripadala boš vedno,
pripadala boš vsakomur in
pripadala boš vsepovsod vedno vsakomur in boš nikogaršnja svoboda.
3. Jezikovni spol vpliva na bralčevo dojemanje poezije
Jezikovni spol vpliva na konceptualizacijo pomena. To pomeni, da bralec drugače dojema besedo, če ima ta v tujem jeziku drugačen spol. Grška pesnica Lena Kalegri je za svojo pesem Izbirati prijatelje, prevedeno v slovenščino, v kateri je v ospredju odnos med smrtjo in pesniškim subjektom, dejala, da prevod pesmi razume popolnoma drugače, saj je v grščini smrt moškega spola, v slovenščini pa ženskega.
Pri južnoslovanskih jezikih je besed, ki so drugega spola kot v slovenščini, manj, nekaj pa jih vendarle najdemo, npr. beseda večer, ki je v hrvaščini in makedonščini ženskega, v slovenščini pa moškega spola, ali beseda sova, ki ji v makedonščini rečemo buv (moški spol). Če bi torej v makedonščino prevedli znamenito pesem Čuk se je oženil, bi se vlogi v pesmi zamenjali:
​Čuk se je oženil tra la la …
Sova ga je vzela hop sa sa …
Kako bi dojemali našo pesem

Kako bi dojemali našo pesem “Čuk se je oženil”, če bi čuk in sova zamenjala slovnični spol?
​V makedonščini bi pesem zvenela tako:
​Utkata se omažila za bufot tra la la
Bufot se oženil za utkata hop sa sa
Čuk in sova bi v makedonščini zamenjala spol, zato bi bilo verjetno tudi dojemanje njunega odnosa in same pesmi drugačno, kot je v slovenščini. Morda odrasli bralci na to ne bi bili tako pozorni, otroci pa bi nas hitro opozorili na drugačen spol v slikanici ali pesmici.
Prevajalci pri prevajanju literarnih besedil vedno naletimo na prevajalske orehe, ki jih skušamo streti. Slovnični spol je zgolj eden od njih. Slovenščina s svojim glagolskim sistemom spada med tiste jezike, pri katerih težko ostanemo spolno nevtralni ali spol skrijemo. A ker nam je bilo v zibelko položeno, da lahko vsemu določimo spol, nam pesniki verjetno ne bodo zamerili, če se pri prevodu odločimo za določen spol ali skušamo pesmi dodati novo dimenzijo; kajti prepesnitev je na nek način rojstvo pesmi v drugem okolju.
Prepesnitev je rojstvo pesmi v drugem okolju.

Prepesnitev je rojstvo pesmi v drugem okolju.

Lara Mihovilović

LARA MIHOVILOVIĆ

​LANGUAGESITTERKA® ZA SLOVENŠČINO,HRVAŠČINO IN MAKEDONŠČINO

Lara Mihovilović
LANGUAGESITTERKA ZA HRVAŠČINO, SLOVENŠČINO IN MAKEDONŠČINO

Prijavite se na e-novice: