Novopečena Ljubljančanka, vendar Primorka po duši






​ »A, ti si pa Primorka!« Res je, sem Neža in sem iz Nove Gorice. In vsak, ki se je kdaj pogovarjal z mano, ve, da je moj primorski naglas boleče očiten. Nanj sem na skrivaj celo malce ponosna. Rada imam namreč svoj rojstni kraj. Tam sem odrasla, se prvič zaljubila, pogrnila vozniški izpit, sopihala v ledeno mrzli Soči, preživela mnogo večerov v dobri družbi … In ko je naposled prišel čas za selitev v prestolnico, sem seveda več kot le enkrat glasno zagodrnjala. Nikoli nisem marala Ljubljane in njene sive turobnosti (takšna je bila takrat moja predstava o njej). Pa vendar mi je mesto z leti priraslo k srcu in po mnogih doživetjih še danes z veseljem odkrivam nove skrite kotičke v njem ali pa se sprehajam po svojem najljubšem starem mestnem jedru. Vendar še vedno pogrešam novogoriško ‘kalifornijsko’ vreme.
Neža Polanc

Še vedno pogrešam novogoriško ‘kalifornijsko’ vreme.

Piflarka

Vedno sem rada hodila v šolo. Všeč mi je bilo spoznavanje novih predmetov, pojmov, spretnosti, poleg vsega tega pa sem seveda imela rada vsakodnevno družbo svojih sošolcev. Vsako poletje sem tik pred koncem šolskih počitnic pričela z branjem učbenikov za prihajajoče šolsko leto, saj me je zanimalo, kaj vse se bomo v šoli učili. Na tej točki mi verjetno ni treba posebej izpostavljati, da so me sošolci okronali z laskavim nazivom piflarke. Kasneje, ko sem obiskovala gimnazijo in se (na trenutke precej neuspešno) spopadala z naravoslovnimi predmeti, sem prevzela tipično pubertetniško mišljenje »šola je bedna, saj že znam vse, kar rabim v življenju«. A navkljub vsemu si nisem mogla pomagati: še vedno sem z veseljem hodila v šolo. Ko je torej prišel čas, da se odločim, kaj bom študirala in posledično počela v življenju, je bila moja izbira precej očitna – učila bom. In to angleščino!
Piflarka

Ko je prišel čas, da se odločim, kaj bom počela v življenju, je bila moja izbira precej očitna – učila bom.

Zakaj angleščina?

Za ljubezen do tujih jezikov (še posebej pa seveda angleščine) lahko v veliki meri okrivim kar svojo mamo. Tudi ona poučuje angleški jezik in ravno zaradi nje so moji najzgodnejši spomini iz otroštva na tak ali drugačen način povezani s tujim jezikom. Angleške in italijanske risanke, ki sem jih tako rada gledala po televiziji, angleške pravljice, ki mi jih je prebirala, in navsezadnje opazovanje mame pri popravljanju in sestavljanju kontrolnih nalog. Vedno sem tudi sama poskušala rešiti naloge, ki so jih morali znati ‘ta veliki učenci’.
Na morju

Za ljubezen do tujih jezikov (še posebej pa seveda angleščine) lahko v veliki meri okrivim kar svojo mamo.

LanguageSitter®

​Pri LanguageSitterju® mi je najbolj všeč to, da imam proste roke pri ustvarjanju učnih ur, saj gradiva, teme in sam način dela prilagajam željam strank. Ker se strankam pogosto zdi, da se je treba angleški slovnici in pravilom v velikem loku izogniti, jim želim predstaviti ta »neizmerno težek« angleški jezik na čim bolj pozitiven in zabaven način. Prav zato je zame najpomembnejše, da na učnih urah ustvarim čim bolj sproščeno in prijateljsko vzdušje, pa čeprav to pomeni 15 minut pripovedovanja angleških šal (mimogrede, moj opus šal se je drastično povečal, odkar poučujem). Moj cilj je vedno vzpodbuditi suverenost in željo po izražanju v ciljnem jeziku. 
LanguageSitterji

​Pri LanguageSitterju® mi je najbolj všeč to, da imam proste roke pri ustvarjanju učnih ur, saj gradiva, teme in sam način dela prilagajam željam strank.
Nenazadnje pa mi je všeč tudi to, da pri LanguageSitterju® učenje ne poteka le v eno smer, ampak v čisto vse možne. Od svojih strank se veliko naučim – o njihovem delu, izkušnjah, interesih … Na tečajih se pogosto pošalim, da se naučim ravno toliko novega, kolikor se stranke od mene. Če se vam torej zdi, da bi se z menoj dobro ujeli, in če poznate kakšno dobro šalo v angleščini, me lahko najdete tu. 

Neža Polanc

NEŽA POLANC

LANGUAGESITTERKA® ZA ANGLEŠČINO

languagesitter
LANGUAGESITTERKA ZA ITALJANŠČINO

Prijavite se na e-novice: