AVTOR: URŠKA ŠVARA

Tako kot lahko o trendih govorimo v povezavi z modo, prehrano, gospodarstvom ali umetnostjo, lahko tudi pri jezikih spremljamo določena trendovska gibanja. Tudi pri LanguageSitterju® opažamo nihanja povpraševanja po določenih tujih jezikih, ki kdaj sumljivo sovpadajo z vdorom določene serije, filma ali glasbe v naš prostor. In kateri so ti jeziki?

Leta 1998 je Slovenijo obiskala zelenooka kraljica ljudskih src Leticia Calderón. Če vam ob njenem imenu ne posveti nobena lučka: gre za svetovno znano mehiško igralko, ki smo jo na malih zaslonih večkrat spremljali v vlogi slepe lepotice Esmeralde v istoimenski telenoveli. Uspeh nadaljevanke je bil tako velik, da si je telenovela tistega leta prislužila tudi viktorja za najboljšo nadaljevanko. Mehiške, venezuelske in kolumbijske telenovele, za katere so značilni trnova pot do ljubezenske sreče protagonistov, velika mera patosa in metanje polen pod noge s strani zlikovskih likov, so okupirale celotne popoldanske programe različnih televizijskih hiš in se vrstile druga za drugo. Upam si reči, da so jih spremljale predvsem, a ne izključno ženske vseh generacij. Vmes so se kot osamelci pojavljale tudi portugalske ali brazilske telenovele z enakimi karakteristikami, vendar portugalščina ni doživela takšnega uspeha kot španščina – morda le zaradi splošne privlačnosti jezika.

Sama sem praktično odraščala ob latinskoameriških telenovelah, saj je moja nona upokojenske urice zelo rada preživljala ob spremljanju napetih epizod z nepredvidljivimi zaključki, ki so jo z jezo, žalostjo ali zmedo popeljali v naslednji del. Čeprav so telenovele običajno posnete po istem kopitu in smo se jih s časom morda zaradi tega tudi Slovenci in Slovenke nekoliko naveličali, so zvesti gledalci in gledalke od njih lahko odnesli poznavanje jezika in kulture tistega dela sveta. Naj gre za stil oblačenja, hrano, obrede, razlike med nižjimi in višjimi sloji ali vpliv religije – vse to je prikazano v epizodah, če se ne osredotočimo le na osrednjo (ljubezensko) zgodbo. Prav tako so nam telenovele približale španski jezik; in sama sem s pomočjo znanja italijanščine lahko spregovorila tudi v španščini. Res je, da se v telenovelah pojavlja predvsem besedišče v povezavi s čustvi in vsakdanjim govorom, vendar je to za ljubiteljsko učenje jezika odlično.

Pri španščini seveda ne gre brez omembe glasbe v španskem jeziku, ki so nam jo približali svetovni glasbeni zvezdniki in zvezdnice, kot so Jennifer Lopez, skupina Rebelde, Shakira, Luis Fonzi, Daddy Yankee, J Balvin, Julio in Enrique Iglesias, Ricky Martin, Soy Luna in ostali. Le kdo se ne spomni pesmi Despacito, ki je obnorela svet in ki smo se je pred nekaj leti konkretno naposlušali tudi na slovenskih radiih. Zagotovo poznate še cel kup ostalih skladb, ki so vam z melodičnim španskim jezikom in latino ritmi zlezle pod kožo.

Če so slovenske programe v devetdesetih letih in na začetku novega tisočletja evforično okupirale latinskoameriške telenovele, se je to začelo spreminjati s prihodom turških verzij emocionalnih nadaljevank, ki so jih Turki poimenovali »diziji«. Prvi dizi, ki je doživel globalni uspeh in priljubljenost, je serija 1001 noč, ki je podrla rekorde gledanosti v kar 80 državah po celem svetu. Sledila je serija Sulejman Veličastni, ki jo je tuji tisk primerjal z ameriškima Seks v mestu in Igra prestolov, zagotovo pa je za uspeh te serije zaslužno tudi to, da so Turki veliko truda vložili v zgodovinsko resničnost oziroma objektivnost serije. V vlogi svetovalcev so pri snemanju sodelovali tudi zgodovinarji, produkcijsko ekipo pa je sestavljalo več kot 100 ljudi, od katerih jih je bilo kar 25 zadolženih zgolj za kostume.

V Sloveniji so televizijske postaje prvo turško serijo gledalcem in gledalkam ponudile leta 2010, dominanco dizijev pa je dokončno potrdila serija Moja boš leta 2018, ki po popularnosti spominja na Esmeraldine čase. Kot je to nekoč storila Leticia, je tudi Burak Özçivit, ki v diziju upodablja čednega Kemala, obiskal Slovenijo – in tudi njega so na različnih lokacijah pričakale trume slovenskih oboževalcev in oboževalk. 

Turške nadaljevanke so v bistvu precej podobne latinskoameriškim: intenziteta čustev, ljubosumje, zloba, dolga in boleča pot do srečne ljubezni. Prva razlika, ki jo opazimo, je dolžina epizode. Pri latinskoameriških nadaljevankah smo za ogled ene epizode porabili približno eno šolsko uro, medtem ko pri epizodah dizijev govorimo o filmski dolžini, saj trajajo do ure in pol ali celo dveh ur. Imajo pa zato latinskoameriške nadaljevanke običajno več epizod kot turške. Glavna razlika, ki je po mnenju sociologov tudi razlog za turško prevlado na televizijskih ekranih, je kontroverzna mešanica vzhodne tradicionalne patriarhalne kulture in zahodnjaškega načina življenja ter tematiziranje resnih političnih tem. Poleg tega so turške nadaljevanke veliko bolj kvalitetno narejene. Izjemen pomen ima medijska produkcija in vloga scenografov, vizažistov, glasbenih aranžerjev in scenaristov, kar je opazno v izjemni estetiki, krasnih prizorih in ponavljajočih se posnetkih različnih tipičnih turških, velikokrat predvsem istanbulskih znamenitosti. 

Konkurenca na turški sceni je huda, zaradi česar so izdelki izjemno kvalitetni. Turška vlada televizijske serije podpira z denarnimi spodbudami in nagradami za podjetja, ki so najuspešnejša pri izvozu po celem svetu, kar je verjetno tudi razlog, da je bila Turčija leta 2016 druga na svetu (takoj za ZDA) po izvozu televizijskih serij. Mislim, da smo v zahodnem svetu fascinirani nad vzhodno kulturo, kraji, načinom življenja, vrednotami in zdaj tudi jezikom, kar je še dodaten razlog za priljubljenost omenjenih nadaljevank. 

Že večkrat so se na našo agencijo obrnile predvsem predstavnice ženske populacije, ki so se želele naučiti turščine, ker jih je ena izmed serij navdušila nad tem jezikom, ali mame, ki so svojim hčerkam kot darilo za rojstni dan ali uspešen zaključek leta želele podariti jezikovni tečaj turščine. Turščine se je vseeno težje naučiti kot španščine, ker jezika ne moremo primerjati z nam bližnjimi jeziki; skupaj z gagauščino, azerbajdžanščino, turkmenščino in korasansko turščino namreč sodi med jugovzhodne turške jezike. Vendar to ni prevelika ovira; zato verjamem, da brez pretiranega poglabljanja v turško slovnico razumete vsaj, kaj pomeni »merhaba« ali »seni seviyorum«.

Turški družbeni fenomen v obliki televizijskih serij počasi, a vztrajno senči korejski kulturni val. Čeprav na slovenskih malih ekranih zaenkrat še ne moremo spremljati korejskih serij ali filmov, nam ogled izdelkov iz te države omogočajo številne spletne strani in predvsem priljubljeni kralj videovsebin Netflix, ki je močno pospešil širjenje korejskih vsebin po celem svetu. Če latinskoameriško in turško kulturo promovirajo predvsem televizijske serije, korejski val ali »hallyu« poleg korejskih serij kot orožje uporablja tudi posebno zvrst popa, ki so ga Korejci načrtno ustvarili in poimenovali k-pop ali korejski pop, filme, med katerimi ne gre mimo z oskarjem nagrajenega Parazita, in stripe (»manhwa«). Korejski val je posledica načrtne krepitve južnokorejske medijske produkcije kot odgovora na izjemno popularnost ameriških medijskih izdelkov. Že leta 1995 je korejsko ministrstvo za kulturo ustanovilo urad za kulturno industrijo za razvoj medijskega sektorja in spodbudilo investitorje, da vlagajo svoj kapital tudi v filme in medije. Korejska glasba, filmi, serije, hrana, stripi, kozmetika in moda so spremenili dojemanje korejske kulture in povečali priljubljenost Južne Koreje kot turistične destinacije, kar je bil tudi eden izmed ciljev korejske vlade.

Od leta 2015 smo lahko priča pravemu fenomenu: glasbeni skupini BTS, ki je preobrazila k-pop z novostmi, kot so umetniška svoboda, socialno-politične in osebne teme besedil ter nov glasbeni stil. Skupina je tako vplivna, da je revija Time njene člane razglasila za globalne voditelje prihodnosti in za »Entertainer of the year 2020«. Kot prvi Korejci so bili nominirani za prestižno nagrado grammy, južnokorejska vlada pa je zaradi njihovega izjemnega doprinosa k državnemu BDP-ju in promociji korejske kulture sprejela nov zakon glede obveznega služenja vojaškega roka, da se lahko fantje še dve leti posvečajo svojemu delu v polni zasedbi. Njihov najstarejši član bi namreč lani moral na obvezno služenje vojaškega roka, ker je dopolnil 28 let, nov zakon pa vplivnim k-pop glasbenikom dovoljuje, da služenje v vojski odložijo do 30 leta. Korejska vlada pa že debatira, če bi bilo morda smiselno, da za člane BTS služenje vojaškega roka ni obvezno. Morda pa kmalu sprejmejo nov BTS zakon.

Sploh me ne čudi, da se je tudi v naši jezikovni agenciji začelo pojavljati povpraševanje po tečajih korejščine, čeprav velja za enega izmed slovnično najbolj zahtevnih jezikov na svetu, medtem ko je pisava ena najlažjih. Ker korejski val temelji predvsem na družbenih omrežjih in spletnih platformah, so navdušenci in navdušenke nad korejščino predvsem predstavniki in predstavnice mlajših generacij. Med njimi sva tudi jaz in moja mlajša sestra, s katero sva se nekaj besed in črk korejske abecede naučili že sami s pomočjo pesmi BTS. Na YouTubu so namreč vse njihove pesmi opremljene tako z besedilom v hangulu (korejska pisava) kot z romanizirano verzijo in angleškim prevodom. Pred kratkim sem preko spleta naročila set učbenikov in delovnih zvezkov »Učimo se korejščine z BTS«, ki ga spremljajo tudi spletni videi. O najinem samoiniciativnem učenju in napredku boste lahko brali v enem od prihajajočih prispevkov. Do takrat pa »annyeonghaseyo«. 

Če ste se odločili za branje tega članka, vas je zagotovo v preteklosti že navdušil kakšen jezik, ki ste ga slišali v priljubljeni skladbi, filmu ali seriji. V našem naboru jezikov lahko najdete vse naštete jezike, torej se lahko potopite v latino vode, turški temperament ali korejski val. Ker učimo na primerih iz resničnega življenja in tečajnike spodbujamo, da na srečanja prinesejo tudi svoja gradiva, naj bo to besedilo pesmi ali zanimiv članek v ciljnem jeziku, bo učenje še toliko bolj zabavno. Verjamem, da vam motivacije ne bo zmanjkalo. Če pa morate v kratkem kupiti rojstnodnevno darilo navdušencu nad španščino, turščino, korejščino ali kakšnim drugim jezikom, je darilni bon za jezikovni tečaj odlična in inovativna alternativa čeladi Soy Luna, setu za turško kavo ali Samsungovim bluetooth slušalkam.