AVTOR: DEANA JEZERŠEK

V prejšnjem zapisu smo si na splošno ogledali, kaj pomeni pasivno in kaj aktivno znanje tujega jezika. »Veliko razumem, govorim pa ne,« je očitno fraza, ki se ne pojavlja zgolj ob začetku naših jezikovih treningov, ampak se vas je kar nekaj prepoznalo v njej. Ker si večina ne želi za vedno obtičati v pasti pasivnega znanja, danes z vami delimo nekaj konkretnih nasvetov, kako lahko v stiku s ciljnim jezikom v sebi prebudite aktivnega učenca jezika. 

Velja splošno prepričanje, da bomo na podlagi gledanja filmov in poslušanja glasbe v angleščini angleško kar znali. Ste morda razočarani, da se čarovnija še ni zgodila? Ni namreč dovolj, da zgolj poslušamo, o slišanem moramo tudi razmišljati. Še več, fraze, ki so nam všeč, si zapisujmo in jih uporabimo v svojem kontekstu. Ponavljati jih moramo na glas, da se v tujem jeziku tudi slišimo. Tu je nekaj konkretnih predlogov, kako poslušanje spremenimo v pravi jezikovni trening.

• Oddaje v ciljnem jeziku

Za učenje jezika predvsem na osnovnem in srednjem nivoju priporočamo gledanje resničnostnih šovov; če je le možno, takih, ki imajo komisijo. Prav v komentarjih, ki jih podaja komisija, in v izražanju čustev, s katerimi se nanje odzovejo tekmovalci, se skriva pravo bogastvo besednega zaklada. Kako izraziti svoje mnenje in čustva ter predstaviti ideje sta med ključnimi cilji vsakega učenca tujega jezika. Komentarji nas spustijo tudi v svet pogovornega jezika, včasih celo slenga.

• Filmi in serije

Pravi učinek med spremljanjem filmov in serij v tujem jeziku se zgodi, ko vklopimo podnapise v istem jeziku. To nam omogoča, da od povedanega odnesemo še več – fraze in besede namreč vidimo napisane, kar nam olajša pisanje. Tako obenem vadimo še drugi aktivni del učenja: pisanje. Sicer pa tudi za spremljanje filmov velja nasvet iz prejšnje alineje.

• Podkasti

Podkasti in govori (predvsem TED govori) so moj najljubši vir aktivnega učenja jezika. Vedno, ko se pripravljam na govor ali sodelovanje pri okrogli mizi v angleščini, se najprej posvetim sporočilu, ki ga želim prenesti, potem pa ga začnem jezikovno dvigati na čisto nov, višji nivo. To naredim tako, da poslušam dobre govorce (ne glede na temo) in iščem dobre »nastavke« – fraze, s katerimi določene stvari izrazijo, povabijo publiko k sodelovanju, višajo napetost, delajo poudarke. Takšne besedne zveze si zapišem in začnem z njimi smiselno nadomeščati osnovno besedišče v svojem govoru. Naj ponazorim s konkretnim primerom: v prvi verziji svojega govora sem uporabila stavek »we want to spread the word«. Nato sem v podkastu (o spremembah v prehrani) slišala frazo »we voice it«. Tako sem misel na odru zaključila z: »And we are voicing it now.« Ob tem poslušam tudi podkaste ali govore na »svojo« temo, da pridobim aktualno in strnjeno besedišče stroke. 

• Pesmi v ciljnem jeziku

Dokler glasba služi zgolj kot zvočna kulisa, se ne boste naučili veliko. Izberite si nekaj najljubših pesmi in poiščite njihova besedila. Odpeti celotno skladbo v ciljnem jeziku je prava zmaga. Kaj kmalu se vam bo zgodilo, da boste med pogovorom v ciljnem jeziku uporabili eno ali dve frazi iz kakšne skladbe. Besedila so tudi prava zakladnica slovničnih struktur – tako dobite šablone, po katerih lahko kasneje strukturirate stavke v prostem govoru ali pisanju. 

• Prisluhnimo sogovornikom oziroma maternim govorcem

Tukaj večina nesuverenih učencev tujega jezika »odpove«. Namesto da bi poslušali sogovornika in morda iz njegovega sporočila izluščili nekaj uporabnih fraz in besedišča za svoj odgovor, v mislih razmišljamo samo o tem, kako bomo odgovorili in pri tem naredili karseda malo slovničnih napak. Tega nasveta sem se zelo dobro naučila na lastni koži, ko sem delala kot informatorka na turističnih sejmih. Poslušala sem vprašanja in odgovore obiskovalcev stojnice in si skrbno zapisovala ključne fraze. Če sem prvega obiskovalca v Münchnu vprašala: »Gehen Sie nach Slowenien?«, mi je ta odgovoril z: »Nein, wir fahren nach Slowenien.« (Kot da bi res spraševala, ali gredo peš – ampak lekcije sem se naučila.) Ko sem povedala, da lahko namestitev plačajo »da« (tam), so mi odgovorili z: »Aha, vor Ort.« In tako sem se naučila fraze »vor Ort« (na licu mesta). In če sem prvih 10 minut Avstrijce pozdravljala z »Guten Tag«, sem jih naslednjih sedem dni z »Grüβ Gott«. 

Prav tako kot »aktivno poslušanje« obstaja tudi »aktivno branje«. Kako ga doseči?

• Elektronska sporočila

Na naših tečajih med dvema srečanjema stranke vedno dobijo še elektronsko sporočilo svojega jezikovnega trenerja. Zakaj? Ker ponavadi za pisanje elektronskih sporočil v tujem jeziku porabimo veliko časa in je treba tudi to trenirati. Za nekatere so to celo prva elektronska sporočila v tujem jeziku. Večini strank se zdi nepredstavljivo, da bi odgovorile na sporočilo, ker je to enostavno pretežko. Pa imamo recept: sporočilo, ki ga prejmemo, ponavadi vsebuje večino besedišča, ki ga rabimo za odgovor. Slovnične strukture so verjetno tudi enake: če je vprašanje v prihodnjiku, bo verjetno tudi odgovor; če je v pretekliku, bomo verjetno odgovarjali za pretekle stvari v pretekliku; prav tako lahko prevzamemo predloge in člene. Prepišemo lahko tudi pozdrav na začetku (ne pozabimo spremeniti imena naslovnika) in koncu ter kakšno vljudnostno frazo. In naše prvo sporočilo v nam še ne najbolj poznanem jeziku bo kmalu videti brezhibno.

• Katero knjigo izbrati

Ko med branjem naletimo na lepo frazo ali zanimivo besedo, bi bilo res škoda, da si je ne bi zapisali. Zopet je pomembno, da jo postavimo v svoj kontekst oziroma vidimo, kako bi jo lahko uporabili v stavku, ki bi bil »uporaben« za nas. Leposlovje lahko naš jezik naredi veliko bolj idiomatičen. Če pa se želimo naučiti pogovornega jezika, poiščimo knjigo, v kateri je veliko dialogov. Predlagamo stripe. 

• Družbena omrežja in blogi

Vas je kdaj strah objaviti ali komentirati na družbenih omrežjih v angleščini, ker se bojite blamaže zaradi napak? Bodite pozorni na komentarje ali objave maternih govorcev. Kako pišejo? Uporabljajo krajšave, kratice? Kakšen je jezik v blogih? Naj vas vseeno opozorim: morda boste kdaj razočarani, ko boste videli, koliko napak v svojem jeziku naredijo materni govorci (vas pa je bilo ves ta čas strah, ali prav uporabljate Present Perfect …).

• Dnevne novice

Zakladnica aktualnega besedišča so prav gotovo dnevne novice. Če so v državi volitve, se bomo iz naslovov takoj naučili vseh pomembnih besed, povezanih z volitvami. Ko je Slovenijo pred leti prizadel žled, smo se vsi jezikovni trenerji in posledično naše stranke seznanili z besedo žled v vseh izbranih jezikih. 

Najboljši nasvet smo prihranili za konec. Ko se učite določenega tujega jezika, se najprej opremite z mašili ali kratkimi komentarji, tipičnimi za ciljni jezik – to je moj najljubši del naših jezikovnih treningov. S tem imam v mislih besede ali fraze, kot so a res, ne verjamem, a se hecaš, vse jasno, če ti tako rečeš, nikoli slišala, pač, kdo ve ipd. Za lažjo predstavo si oglejte Instagram profil Gajstnice. Kar potrebujete, so Gajstnice v vašem ciljnem jeziku. S temi frazami tu pa tam pokomentirate izjave svojega sogovornika v izbranem jeziku. Tudi če je vaše znanje zelo osnovno, boste tako vsaj nekaj časa zelo prepričljivo sodelovali v pogovoru. Neki Anglež se je na našem tečaju slovenščine pohvalil, da je njegov rekord 20 minut – 20 minut je bil v skupini Slovencev in tu pa tam rekel »A res?«; in 20 minut so bili vsi prepričani, da je slovenščina njegov materni jezik. In ko enkrat kot učenci tujega jezika izkusimo ta občutek, nas zasvoji; in naredili bomo vse, da ga lahko podoživimo znova in znova in znova, dokler ne postanemo aktivni in suvereni uporabniki tujega jezika.