AVTOR: IVA KLEMENČIČ

Kaj imajo skupnega tete, poplave in komunisti? Na prvi pogled morda nič. Če pa vam opišem pogovor s prijateljem, boste verjetno hitro ugotovili povezavo med omenjenimi pojmi in zaslutili, o čem bomo pisali v tokratnem prispevku.

Deževno sobotno popoldne. Ležim na kavču in berem knjigo, čeprav mi oči vse bolj lezejo skupaj. Ko se že skoraj pogreznem v spanec, zazvoni telefon. Ojej, Miha, čisto sem pozabila nanj!

»Hej!«
»Hej, Iva, velja danes ob osmih?«
»Oprosti, ne morem, bolna sem.«
»Kaj pa je, menda ne covid?«
»Ne, ne, teta iz Amerike je na obisku.«
»Aja? Nisem vedel, da imaš teto čez lužo.«
»Ne, no, saj je nimam, jagodni teden je.«
»Kakšen teden?«
»Pa dobro, kaj ti ni jasno? Komunisti so v paviljonu!«

Se vam je posvetilo? Današnja tema je menstruacija. Biološko dejstvo in nekaj, kar večina žensk v rodni dobi doživlja enkrat mesečno; a kljub temu še vedno velja za tabu. Gre za temo, o kateri je ljudem nerodno govoriti, temo, o kateri se pogosto šepeta za zaprtimi vrati. Po eni strani skupna izkušnja vseh žensk na svetu, po drugi globalna stigma. Kulture po vsem svetu so o ženskem ciklu razvile škodljive, nemalokrat destruktivne ideje in prepričanja. V Bibliji je menstruacija opisana kot nečista, ženska z menstruacijo pa je dolgo veljala za bolno, kužno, nesposobno ali zmešano. V islamski tradiciji je krvaveči ženski prepovedano moliti ali se dotakniti Korana. Na podeželju Venezuele je prisiljena spati v posebni koči, v mnogih delih jugovzhodne Azije pa zaradi strahu pred okužbo ne sme uporabljati iste kopalnice kot drugi člani družine.

Tabuizacija menstruacije je zelo dobro vidna tudi v jeziku. V mnogih jezikih namreč kar mrgoli najrazličnejših metafor, ki se navezujejo na žensko krvavenje. Ustvarjalci aplikacije Clue, ki spremlja ženski cikel, so uporabnice povprašali za opise, ki jih uporabljajo namesto besede menstruacija. Prejeli so kar 5000 različnih odgovorov iz 190 držav. Očitno kreativnost na tem področju ne pozna meja in pripravljeni smo reči skorajda vse, da bi se le izognili besedi menstruacija.

Slovenci smo besedo menstruacija v začetku 20. stoletja prevzeli iz sodobnih evropskih jezikov, natančneje iz nemške Menstruation ali francoske menstruation. Obe izvirata iz latinske besede menstrua, izpeljanke iz pridevnika menstruus (mesečni) in samostalnika mensis (mesec). Prva izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je kot nevtralno navajala le besedno zvezo mesečno perilo. Menstruacija je sprva veljala za medicinski termin, medtem ko je v drugi izdaji že navedena kot nevtralni izraz. SSKJ navaja tudi naslednje besede in besedne zveze z istim pomenom: čišča, menarha, mesečna čišča, mesečno perilo, mesečna kri, perioda, svoje reči in svoje stvari. Če pokukamo v Pleteršnikov slovar s konca 19. stoletja, najdemo v njem izraze čišča, čiščenje, diže, madež, mesečina, navadna, perilo, pranica, pranje, skrvnica in skrvnina. V Kastelec-Vorenčevem slovarju s preloma 17. in 18. stoletja zasledimo dižedišče, ženske mesečne bolezni in očiščenje. Če se vrnemo še dlje v preteklost, je v 16. stoletju Dalmatin v prevodu Svetega pisma uporabljal zvezo ženska ima svojo bolezen. Večini naštetih izrazov je skupno, da se navezujejo na predstavo o nečem, kar je umazano in potrebno čiščenja, ali na časovni interval. Metafore molčijo o krvi. Opazno je tudi, da vsako obdobje oziroma vsaka generacija kak izraz doda in kakšnega pozabi.

Malo morje evfemizmov za mesečno krvavenje kaže na raznolikost menstruacije in mnogovrstnost izkušenj, ki jih imamo z njo. Čustva, ki jih sproža, se raztezajo od strahu in gnusa do veselja in olajšanja, prav tako raznolike pa so tudi metafore. Slednje lahko razvrstimo v različne skupine: nekatere se navezujejo na periodičnost, druge na rdečo barvo, tretje v ospredje postavljajo kri ali tekočino, četrte zaščito, pogosti motivi so tudi obisk, spolna nedostopnost, skrivnostna narava, neprimernost in občutki simpatije ali antipatije.

V mnogih jezikih je eden najobičajnejših motivov periodičnost, v metaforah sta omenjena mesec ali teden. V Sloveniji se je dolgo najpogosteje uporabljala zveza mesečno perilo, v pogovornem jeziku rečemo tudi tisti teden. Kaj pa če pogledamo izven slovenskih meja? Nemke imajo enkrat mesečno jagodni teden (Erdbeerwoche), Švedinje brusnični teden (lingonvecka), Francozinje kečap teden (La semaine ketchup), medtem ko Britanke govorijo o tednu morskega psa (shark week). V vseh naštetih primerih je poleg motiva periodičnosti prisotna tudi rdeča barva. Najdemo jo tudi v španski metafori Rdeča kapica (Caperucita roja), v nemški rdeča kuga (Die rote Pest), danski vagina rdeče pese (rödbetsvagina) in švedski solata iz rdeče pese (rödbetssalad).

Rdeča barva je v nekaterih jezikih duhovito prepletena z vojaškim ali političnim motivom: Če nam Danka pove, da so v paviljonu komunisti (kommunister i lysthuset), in Švedinja doda, da ima tudi ona komunistični teden (kommunistveckan), nista članici komunistične stranke, temveč sta nas obvestili, da imata menstruacijo. Še korak dlje so šli v nekaterih drugih jezikih: Če nam Francozinja sporoči, da so se Angleži izkrcali (les Anglais ont débarqué), je s tem najverjetneje hotela povedati, da ima menstruacijo. Fraza se navezuje na čas Napoleonovih vojn, v katerih so se Angleži borili v rdečih uniformah. Če vam Rusinja pove, da prihaja Rdeča armada (Красная армия), se ne ustrašite; prav tako ne pričakuje imenitnega obiska, če čaka goste iz Krasnodarja (гости из Краснодара). Ime mesta se je razvilo iz besede za rdečo barvo in tako postalo tudi ustaljena fraza za menstruacijo. Do podobne zmede lahko pride na Portugalskem: Če je ženska s Chicom (Eusou com Chico), ne razmišlja o nekdanjem brazilskem socialistu in aktivistu Chicu Mendesu.

Menstruacija je telesna tekočina in o čem takem naj ne bi bilo primerno govoriti v vseh situacijah. Poleg tega krvavenje lahko spremljajo različni zapleti, od bolečin do hujših komplikacij. Zato pride še kako prav humor, ki delno izbriše košček sramu in delno pomaga pretrpeti težke trenutke. Fraze, kot so portugalska Benfica igra (Benfica joga; nogometni klub z rdečo zastavo), švedska džem v lijaku (sylt i tratten) in danska pleskarji so na stopnišču (malerne er på gangen) so primeri hudomušne prakse.

Velikokrat naletimo tudi na motiv obiska oziroma obiskovalcev, saj je menstruacija tako kot gostje: pride in odide. Poleg tega se na ta način ženske distanciramo od lastnega telesa. Menstruacija je nekaj, kar se zgodi ali nas prizadene – in prihaja od zunaj. Mojo mamo je obiskovala teta iz Amerike, medtem ko je k moji prijateljici prihajala teta s Krvavca. Britanke obišče teta Flo (aunt Flo) ali teta Rosa (aunt Rosa). Flo izvira iz besede flow (tok), medtem ko se Rosa nanaša na barvo. Teta se med drugim oglasi tudi pri Švedinjah (tant Röd), Dankah (tante Rød er her) in Turkinjah (teyze Kirmizi burada), Italijanke (sono arrivati gli ospiti) in Romunke (am musafiri) pa dobijo goste.

Predvsem v državah z močno katoliško tradicijo lahko zasledimo veliko metafor, ki namigujejo na to, da je menstruacija bolezen, ženska z menstruacijo pa celo zmešana. Za Španke lahko slišimo, da so v času menstruacije nesposobne in nerazpoložene (estoy indispuesta) ali zlomljene (estoy sonada), Italijanke so bolne (sono indisposta), Francozinje pa so v popravilu (être en travaux).

Ob tem me spomin ponese v osnovno šolo, ko sem med bolečimi menstruacijami pri telovadbi prosila, da mi ne bi bilo treba telovaditi. S pogledom, usmerjenim v tla, sem učiteljici sramežljivo zašepetala: »Bolna sem.« Zakaj sramežljivo in zakaj bolna? Menstruacija je vendar nekaj naravnega in znak, da je naše telo zdravo; zakaj bi nas torej moralo biti zaradi nje sram? Zakaj bi morale vložke skrivati v torbici in paziti, da nas v restavraciji kdo ne vidi, ko z njimi hitimo na stranišče? Je vložek drugačen kot robček, s katerim si brišemo zamašen nos? Švedska pisateljica Anna Höglund v knjigi Biti jaz, ki pripoveduje o trinajstletni Rosi, piše tako: »Tudi jaz ne mislim, da bi menstruacijo morala skrivati. Nič sramotnega ni. Če bi menstruacijo imeli moški, bi njen prihod verjetno slavili kot nekaj najbolj svetega.« Res je. Ne bi slavili le dneva, ko bi fantje dobili menarho (prvo menstruacijo), verjetno bi postavljali tudi kipe trpečih moških, ki jih muči PMS, jih upodabljali na slikah, kako se zvijajo od menstrualnih krčev, in jih poveličevali na druge možne načine. Ker pa imamo menstruacijo ženske, je zgodba drugačna. Menstruacijo že ob normalnem ciklu spremljajo neugodni simptomi, mnoge ženske pa vsak mesec trpijo tudi zaradi resnejših težav, kot so nereden cikel, abnormalno krvavenje ali močnejša menstrualna bolečina. Bi se poleg tega morale obremenjevati tudi zato, ker naj bi bile umazane in kužne, ter se ukvarjati s tem, katere besede naj uporabimo, da šefu v službi povemo, zakaj se kislo držimo? Ne. Naj nam ne bo nerodno. Ne molčimo, ampak s ponosom povejmo: »Menstruacijo imam.«