Izobraževanje je področje, ki me že od nekdaj najbolj zanima. Zdi se mi največja sila tega sveta in čutim ga kot odgovornost in največji privilegij obenem. Kot ključni igralec se pojavlja v čisto vseh kontekstih človeštva: od osnovne izobrazbe znotraj šolskega sistema pa vse do podnebnih sprememb, prehranjevanja in zdravja. Hvaležna sem, da mi je izobrazba tako lahko dostopna in da lahko tudi jaz izobražujem druge in s tem dodajam svoj prispevek k izboljšanju družbe. Z ekipo LanguageSitterja® vsak dan predajamo jezikovno znanje, zato 24. januarja, na mednarodni dan izobraževanja, praznujemo tudi mi.

Prav nesebična izmenjava znanja in izkušenj je tisto, kar me pri izobraževanju najbolj navdihuje. Na svoji poti, osebni in poslovni, sem bila vedno obdana z ljudmi, ki so svoje izkušnje in znanje radi delili z mano in so mi z veseljem pomagali preskočiti marsikatero oviro ali pospešiti kakšen korak. Hvaležna sem vsakemu izmed njih. Spoznala pa sem, da deljenje znanja le ni tako zelo samoumevno in da se zaradi strahu ali sebičnosti pogosto izgubljajo priložnosti za osebno in družbeno rast. Škoda.

Znanje, ki ga zadržujemo le zase, nas lahko zasužnji, saj svojo vrednost enačimo z njim … In če bi ga izgubili, bi morda izgubili sebe? Nikoli se nisem želela počutiti tako. Deljenje znanja je eden najbolj osvobajajočih in nagrajujočih občutkov; in resnično verjamem, da se najbolje učimo, ko poučujemo druge (oziroma kot pravi Stephen Covey: »You learn best when you teach another.«) Kako? Odgovornost svoje znanje predajati naprej te prisili, da ga vzameš pod lupo: ga ubesediš, popredalčkaš v smiselne celote, teoriji dodaš primere, oceniš in preveriš, ali je vse res, in med raziskovanjem prihajaš do novih odkritij. Z vsako povratno informacijo svojega »učenca« svoje znanje posodabljaš, izpopolnjuješ in nadgrajuješ.

Največji navdih so zame ljudje, ki so na svojem področju veliki strokovnjaki in svoje znanje ter konkretna sporočila in ideje pošiljajo v svet ob vsaki priložnosti. Čutijo odgovornost do svojega poklica, podjetja ali ustanove in družbe. V zadnjem času sem imela priložnost sodelovati z dvema takima človekoma, pri katerih me je najbolj navdušil prav pogled na deljenje znanja in pretok znanja znotraj njune stroke.

V okviru projekta Učitelj sem! Učiteljica sem!, s katerim prepoznavamo in izpostavljamo najboljše učiteljice in učitelje ter njihovo izjemno delo v Sloveniji, sem dobila vsaj delni vpogled v prakso deljenja znanja med učitelji na osnovnih šolah. Najbolj so me navdihnile besede učitelja z osnovne šole Polje Mladena Kopasića: »V učiteljskih krogih me poznajo kot človeka, ki več ali manj vse svoje ideje deli z drugimi učitelji na spletnih straneh in raznih predavanjih. /…. / Glede tega imam ravno nasprotno razmišljanje kot večina drugih učiteljev. Včasih slišim od koga, da se jim zdi neumno, da bi za izdelavo nekega učnega gradiva porabili 5, 10 … ur in potem to zastonj delili drugim. Sam menim ravno obratno: če že vložim veliko truda in časa v gradivo, bi bilo škoda, da ga ne bi delil. Na koncu itak dobijo samo učenci.«

Pred kratkim sem imela čast intervjuvati najbolj uspešnega slovenskega plastičnega in rekonstruktivnega kirurga prof. dr. Uroša Ahčana. Tudi sam je pedagog na medicinski fakulteti, veliko pa predava tudi na univerzah in raznih kongresih doma in v tujini. Možnost predajanja znanja in sooblikovanja novih generacij zdravnikov vidi kot svoj največji privilegij. Podobno kot učitelj pred njim je opisal pomen deljenja znanja znotraj stroke in poudaril, da kirurgi kirurgom na svojih kongresih »izdajajo vse trike v korist ljudi«. V medicini ni prostora za superheroje in velike ege, je še dodal.

Pomen deljenja znanja pri LanguageSitterju® bi lahko povzela na popolnoma enak način kot moja dva predhodnika: med nami, jezikovnimi trenerji, ni prostora za kopičenje znanja zgolj na svojem vrtičku, ampak znanje, gradiva, dobre prakse redno delimo drug z drugim na skupnih sestankih in skupnem portalu. Naš fokus je na posameznikih, ki si želijo jezikovnega znanja, in skupaj iščemo najboljšo pot do cilja. Pred kratkim smo v duhu izmenjave znanja med jezikovnimi trenerji izvedli tudi prvo LanguageSitter® izmenjavo, v okviru katere so LanguageSitterji® poleg znane vloge jezikovnega trenerja preizkusili tudi vlogo naših strank. Gre za najbolj konkretno izmenjavo svojih dobrih praks poučevanja do sedaj. O njej bomo kmalu poročali v novem zapisu.

Napak je misliti, da so za izobraževanje in prenos znanja odgovorni zgolj učitelji v šolah, na univerzah, morda ljudje v kadrovskih službah na delovnem mestu. Učitelj je vsak izmed nas; lahko je dober, lahko je slab. Moja popotnica in tisto, k čemur sama stremim, je, da naj vsak sledi svojemu poslanstvu, se izobrazi in pridobi izkušnje, da postane strokovnjak na svojem področju. Potem pa naj z vsem, kar je in zna, najde svoj prostor v širši zgodbi, ki pripomore k večjemu dobremu. Tega s skrivanjem svojega znanja ne moremo doseči.