AVTOR: JANA ŽIGON

Verjetno bi se strinjali, da moramo tujce poučevati slovenščino na tak način, da se bodo lahko sporazumevali na vseh koncih Slovenije. Temu seveda ne bomo oporekali. Vsakdo, ki se trudi naučiti našega čudovitega in zapletenega jezika, mora poznati osnove, s katerimi se bo znašel tako na Dolenjskem kot na Primorskem. A ko so osnove pod streho, smo učitelji slovenščine postavljeni pred večno dilemo – kako nadaljevati s poučevanjem slovenščine? Naj se osredotočimo na knjižni jezik ali na pogovorno slovenščino?

V prvem primeru bodo govorci seveda razumeli pisno slovenščino, znali bodo povedati, kaj mislijo, a bodo mogoče manj razumeli svoje sogovornike. V drugem primeru pa ravno obratno – če se bodo naučili povedati, koliko je ura po primorsko (ura je štiri in pol), bodo verjetno v Ljubljani zamudili na težko pričakovano srečanje s prijatelji (ura je pol petih). Kje je meja? Verjetno nekje vmes: če novi govorci slovenščine obiskujejo tečaj slovenščine v Ljubljani, Mariboru ali Kopru, se bodo seveda vsi naučili najprej povedati svoje ime, kraj bivanja in državo, iz katere prihajajo. Novim govorcem slovenščine pa moramo ponuditi tudi take sporazumevalne vzorce, da se bodo z njimi znašli v vsakodnevnih jezikovnih zagatah tudi v lokalnem okolju. To je izrazito individualno naravnana pot spoznavanja jezika, z vzponi in padci, a verjetno najboljša možna izbira za učinkovito znanje slovenščine.

Michael Manske, Američan, ki že leta dela in živi v Sloveniji, je pod naslovom Kako postaneš Slovenec ustvaril briljantne posnetke, v katerih opisuje svoj boj s slovenščino. Ključ je v tem, da bodočemu govorcu slovenščine najprej ponudimo enostavne vzorce, da se lahko znajdejo v vsakdanjih situacijah. Michael to lepo predstavi na primeru, ko želi dva mimoidoča prijatelja (moškega in žensko) vprašati, ali sta že jedla kosilo. Po angleško bi to zvenelo »Did you eat anything?« za vse spole, števila, za vikanje in tikanje. Med mnogimi možnostmi, ki jih ponuja slovenščina (»Ste/Sta kaj jedli/jedla/jedle …«), možgani pod pritiskom hitro najdejo enostavnejšo ustreznico: »Gremo na kosilo?« Michael predstavi tudi primer rabe učbenika pri učenju jezika: če uvodna poglavja skoraj vedno vpeljejo vprašanje »Kaj ste po poklicu?«, v resnici Slovenci tega skoraj nikoli ne vprašajo. Prvi pogovori so zveneli nekako takole: »Ooo, Michael, kje si ti?«, pri čemer nas sogovornik ne sprašuje po dejanski fizični lokaciji; nadobudni učenec slovenščine se je na vprašanje odzval nerodno: »Tukaj sem, pred tabo, me ne vidiš? Si dobro? Pokličem rešilca?«

Poglejmo še nekaj zanimivih profilov na družbenih omrežjih, ki objavljajo fraze v pogovornem jeziku – takšne, ki jih v učbeniku nikoli ne boste srečali. Profili so lahko odlično dopolnilno orodje pri učenju slovenščine kot tujega jezika. Na profilu Štajerski argo boste srečali fraze, kot so »Kaj naj zaj nareim?«, »Kaj te tebi ni jasno?«, »Čuj ti zaj ne« in »Dobro ajde«. Za tujca, ki živi na Štajerskem in se slovensko šele uči, zgornje fraze predstavljajo del vsakodnevnega besednjaka. »Nimam pojma, kje sem fasala.«, »Japajade!«, »Brez nč, ni nč.« in »Hočš-nočš…« so fraze, ki jih najdemo na Instagram profilu gajstnice in ki so, roko na srce, resnično del vsakodnevnih pogovorov, ne le v gorejščini, pač pa tudi v jeziku (mladih) celotne Slovenije. Podoben profil insloveniawedont izpostavlja fraze, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem govoru. Na obisku »v Sloveniji ne rečemo ‘Dobrodošli’, mi rečemo ‘Kr naprej, ne se sezuvat’«, ob odhodu pa ne rečemo ‘Nasvidenje’, ampak ‘Pa brez zamere’«. Na nakupovanju »v Sloveniji ne rečemo ‘Nočem kupiti teh čevljev’, mi rečemo ‘Bom še mal pogledu pa pridem nazaj’«. Po vzoru insloveniawedont so vzniknili še inprimorskawedont, inljubljanawedontsay, instajerskawedont in drugi profili. Odlična priložnost za sooblikovanje naše jezikovne kulturne dediščine!

Pot do znanja jezika ni vedno lahka in velikokrat jo lahko podpremo s humorjem spletnih orodij, s katerimi mimogrede popestrimo ure slovenščine. Katere fraze vi redno uporabljate in bi jih priporočili učencem slovenščine kot tujega jezika? Če nam jih boste zaupali, jih bomo z veseljem vključili v naše tečaje slovenščine. Ajde, da vidimo!