Začetek učenja tujih jezikov

Maternega jezika se naučimo, da (lažje) preživimo. Znanje tujega jezika pa je dodatna veščina, ki je za posameznika glede na njegovo fizično in socialno okolje, preteklost ali življenjsko pot bolj ali manj nujna. Dvojezičnost in večjezičnost nista nova pojava. Večina svetovnega prebivalstva živi v razmerah, v katerih je raba dveh ali več jezikov pravilo in ne izjema. Naravno evolucijo večjezičnosti sta ustavila razvoj koncepta nacionalne države in s tem povezana ideja državnega jezika, ki sta etnične manjšine in jezikovne skupnosti postavila na obrobje. V državah Afrike in Azije je večjezičnost del vsakdana in se različni jeziki uporabljajo v različne namene: posamezniki na primer obvladajo jezik svoje etnije, uradni jezik, jezik šolanja, jezik religije in še katerega od svetovnih tujih jezikov. V svetovnem merilu je večjezičnost posledica gospodarskega razvoja, kolonizacije, geopolitičnih sprememb, modernizacije, urbanizacije in stika med različnimi skupnostmi.
Večjezičnost je v afriških in azijskih državah vsakdanja.

Večjezičnost je v afriških in azijskih državah vsakdanja.

Najbolje je začeti čim prej

Otroški možgani so še v izgradnji, zato nove zidake – besede – sprejemajo naravno in se ne obremenjujejo s tem, kakšna so pravila tujega jezika, ali so logična in v kakšni meri sovpadajo s tistimi v maternem jeziku ter kakšne so posebnosti skladenjskih vzorcev. Če je malček dovolj izpostavljen tujemu jeziku, se ga nauči mimogrede in tega ne dojema kot (m)učenje. Igra, pesmi, pravljice in risanke v ciljnem jeziku so odlični pripomočki pri vzpostavljanju temeljev predvsem za tako imenovani občutek za jezik in posluh; vsekakor pa od otroka ne moremo in ne smemo pričakovati, da bo poznal strukturo jezika – te namreč tudi v materinščini ne pozna.
Seveda bi bilo za učenje tujega jezika najbolj idealno, da bi otrok odraščal v večjezični družini, v kateri bi bil vsak od staršev govorec drugega jezika, po možnosti pa bi še varuška prihajala iz tretjega jezikovnega okolja. Otrok bi tako vsrkaval kar tri jezike naenkrat – tudi takšne primere poznamo.
Otroci srkajo tuji jezik mimogrede, saj so njihovi možgani v najbolj intenzivni izgradnji.

Otroci srkajo tuji jezik mimogrede, saj so njihovi možgani v najbolj intenzivni izgradnji.
Zakaj se tujih jezikov najlažje učimo ravno v otroštvu? Učenje jezikov je odvisno od procesiranja glasov v možganih. Vsi jeziki na svetu skupaj proizvajajo okoli 800 različnih glasov, a vsak posamezni jezik uporablja zgolj okoli 40 glasov oziroma fonemov. Ob rojstvu imajo dojenčkovi možgani posebno lastnost: razločijo lahko vseh 800 glasov. To pomeni, da se lahko na tej stopnji malčki naučijo katerega koli jezika. Postopoma dojenčki ugotovijo, katere glasove najpogosteje slišijo, ostale pa možgani namenoma pozabijo, da naredijo prostor za druge informacije. Raziskave kažejo, da imajo dvojezični odrasli in otroci boljše možganske sposobnosti – sposobni so hitro preusmerjati svojo pozornost, opravljati več opravil sočasno, lažje reševati težave.

Tuji jezik kot del šolskega kurikuluma

Otroci se vstopa v šolo večinoma veselijo, saj so radovedni, željni novih znanj in poznanstev ter navdušeni nad dejstvom, da so že dovolj veliki za tako pomemben korak. Žal pa pri marsikaterem učencu in kasneje dijaku ta vzhičenost splahni kmalu po začetku šolskega leta. Učenje tujega jezika – kot tudi drugih šolskih predmetov – dojemajo kot nujo, duhomorno mučenje z neživljenjskimi učbeniki in piflanje pravil.
​Možgani pa so v tem obdobju še kako prožni. Če je včasih veljalo, da si otroci zapomnijo predvsem tisto, kar so se naučili v predšolskem obdobju, novejše raziskave kažejo, da se možgani razvijajo še do polnoletnosti, zato lahko otroci in najstniki nov jezik usvajajo enako dobro kot malčki.
Odraščajoče otroke in najstnike je težko motivirati za učenje, vendar ga s pravimi pristopi dojemajo kot igro.

Odraščajoče otroke in najstnike je težko motivirati za učenje, vendar ga s pravimi pristopi dojemajo kot igro.
Smiselno je torej naši prihodnosti pokazati smisel znanja tujega jezika in jo za učenje navdušiti z modernimi pristopi, ki so mladim blizu: z družbenimi mediji, filmi, glasbo, igrami, aplikacijami.

Nisem več otrok. Ali naj se vseeno začnem učiti?

Vsekakor! Za učenje ni nikoli prepozno. Pravzaprav ima učenje tujega jezika v odraslosti celo nekaj prednosti. V usvajanju besedišča starejši učenci mlajše prekašajo, kajti mladostniki in odrasli lahko pri učenju besed in tudi konceptov posegajo po obsežnejših učnih izkušnjah. Znajo povezovati jezike med seboj in hitreje sklepati o izvoru besede glede na jezikovno skupino ali vpliv drugega jezika. Poleg tega imajo starejši učenci prednost, da razpolagajo z metalingvističnim zavedanjem, ki podpira učni proces. To pomeni, da vedo, kako je jezik zgrajen, sposobni so ga analizirati in kreativno spreminjati. Bolje razumejo slovnična pravila, zmožni so asociacij in posplošitev višjega reda. Tudi usmerjenost v življenjske izkušnje, neodvisnost pri učenju in notranja motivacija za učenje starejšim dajejo prednost pri učenju tujega jezika. Sploh slednja je pri odraslih večkrat bolje izražena, saj se tujega jezika učijo namensko zaradi kariere, potovanj ali ljubezni (do tujcev, novih znanj ali jezika).
Novejše raziskave kažejo, da sposobnost učenja s starostjo ne upada. Starejši ljudje so zmožni uporabljati možgane ter ohraniti sposobnost za razvoj spretnosti in produktivno aktivnost v podobni meri kot mlajši, vseživljenjsko učenje pa dokazano varuje pred kroničnimi bolezni možganov v starosti in spodbuja njihovo fleksibilnost.
Močna motivacija za učenje tujega jezika je potovanje v ciljno državo.

Močna motivacija za učenje tujega jezika je potovanje v ciljno državo.

Skupne točke za uspešno učenje tujih jezikov

Ne glede na starost je pri učenju tujih jezikov bistvenih nekaj povsem dosegljivih in realnih točk.
Dejstvo je, da se najhitreje učimo takrat, ko smo sproščeni, saj se v situaciji povišanega kortizola, hormona stresa, možgani osredotočajo le na beg ali boj. Ko pa možgane upravlja dopamin, hormon sreče, smo dojemljivi tudi za nova znanja. Najpomembneje je torej, da se med usvajanjem novega besedišča ali slovničnih struktur počutimo dobro in nas ni strah ali sram.
Učenje naj bo zanimivo. Če učencu jezik približamo s temami, ki so mu blizu, jih bo želel ponotranjiti tudi v novih besedah. Najstnik bo morda želel spremljati Instagram profil svojega vzornika, mlada mamica bo brala o vzgoji, športni navdušenci pa naj posežejo po novicah iz sveta športa.
Tretja točka je samoumevna, a kljub temu večkrat spregledana. Output oziroma prost govor ali pisanje lahko nastane takrat, ko je input v možgane dovolj velik, da ustvari zalogo podatkov, iz katerih lahko nato govor črpa. Oborožimo se s programi v ciljnem jeziku, TV-sporedi, filmi, podkasti, glasbo, časopisi, spletnimi portali … V času internetizacije sveta ni izgovorov, da ne bi našli dovolj velike baze zanimivih vsebin.
Ne glede na starost se najhitreje in najučinkovitejše učimo v prijetnem in sproščenem vzdušju.

Ne glede na starost se najhitreje in najučinkovitejše učimo v prijetnem in sproščenem vzdušju.

Tuji jeziki med Slovenci

Slovenija meji na kar štiri različne jezikovne skupine: germansko nemščino na severu, romansko italijanščino na zahodu, slovansko hrvaščino na jugu in ugrofinsko madžarščino na vzhodu. Slovenščina pa je v Sloveniji (razen na področjih, kjer živijo manjšine) edini uradni jezik, jezik šolstva, kulture in izobraževanja, kar pomeni, da smo tudi njeni prebivalci v osnovi enojezični.
Kljub temu imamo Slovenci izredno srečo: poleg zgoraj omenjenih razlogov geografske bližine tujih jezikov Slovenci spadamo med narode z najbolj pestrim naborom narečij, zaradi česar skoraj dnevno poslušamo več kot le osnovnih 40 fonemov iz uvoda. Slovenščina je, roko na srce, precej zapletena – prav to pa nam daje izredno dobro podlago za učenje tujih jezikov. Veliko lažje Slovencu razložimo, da angleščina ne pozna dvojine, kot Angležu koncept posebnega slovničnega števila. Tudi skloni imajo svojo prednost – Slovenec se mora v tujem jeziku preprosto naučiti pravo končnico, sistem pregibanja besed pa se mu zdi logičen že sam po sebi. Zahvaljujoč težki materinščini imamo široko razvit slovnični sistem že od malega, nanj pa preprosto vežemo nove jezike.
Slovenci imamo pri učenju tujih jezikov zaradi slovenščine veliko prednost.

Slovenci imamo pri učenju tujih jezikov zaradi slovenščine veliko prednost.

Vseživljenjsko učenje jezikov

Se je smiselno učiti (novih) tujih jezikov? Začeti z njimi v otroštvu? Se lotiti jezikovnega tečaja v odrasli dobi? Ja, je! Morda se komu zdi, da je zanj že prepozno, ker v vrtcu ni imel priložnosti za obiskovanje tečaja angleščine. A nikoli ni prepozno. Znanje tujega jezika odpira pogled v nov svet, novo kulturo, mišljenje; naša obzorja se razširjajo. Na učenje lahko gledamo tudi kot na miselni trening, zaradi katerega bodo naši možgani dlje časa prožni in hitri. Karierne možnosti se povečajo, saj vsi delodajalci v življenjepisu radi vidijo, da smo suvereni še kje drugje kot le doma. Nenazadnje pa ne smemo zanemariti osebnega zadovoljstva pri vsakem, četudi majhnem uspehu. Kaj pa je nova usvojena beseda drugega kot uspeh?

Kaja Galič Lenkič

KAJA GALIČ LENKIČ

​LANGUAGESITTERKA® ZA SLOVENŠČINO, FRANCOŠČINO IN RUŠČINO

languagesitter
LANGUAGESITTERKA ZA ITALJANŠČINO

Prijavite se na e-novice: