5 najboljših govorov TED o učenju jezika

10/9/2019

Avtor: LARA MIHOVILOVIĆ

Zakaj se učiti tujih jezikov v času, ko število govorcev angleščine, novodobne lingue france, le še narašča in ko nam tehnologija vsak dan postreže z novim orodjem, ki sporazumevanje v tujem jeziku še olajša? Izbrali smo 5 govorov TED o učenju tujih jezikov, ki predstavijo konkretne razloge za učenje, svetujejo, kako se jezika naučiti hitro in učinkovito, vse to pa ilustrirajo s številnimi zabavnimi primeri, ki vas bodo nedvomno prepričali v učenje tujih jezikov.

Predstavljamo vam 5 govorov TED o učenju tujih jezikov.

1. 4 razlogi za učenje tujega jezika

John McWhorter, ameriški jezikoslovec, se v svojem govoru sprašuje, zakaj se učiti tujih jezikov, če angleščina postaja lingua franca – osnovni jezik sporazumevanja. Pravi, da jezik usmerja naše misli in da vsak posameznik drugače dojema slovnične sisteme in besedišča. Kot primer navaja besedo miza, ki je v nekaterih jezikih ženskega, v drugih pa moškega spola. Govorci francoščine (la table) in španščine (la mesa) tako označencu, torej mizi, pripisujejo ženske lastnosti, medtem ko ji na primer Nemci (der Tisch) pripisujejo moške lastnosti.

V nadaljevanju navede še nekaj razlogov za učenje tujega jezika:

Če želite usvojiti določeno kulturo, biti del nje, jo spoznati v celoti, morate razumeti in govoriti tudi njen jezik.
Če govorite več jezikov, je manj verjetno, da boste zboleli za demenco, in lahko več stvari opravljate hkrati.
Jeziki so zabavni in zanimivi.

Včasih ste se tujega jezika učili v šoli, z učiteljem, tablo, kasetami, knjigami itd. Danes se lahko doma namestite na kavč in se učite s pomočjo tehnologije (aplikacij, spletnih strani) – učite se lahko kadarkoli in kjerkoli.

Govor strnjeno poda bistvene razloge za učenje tujih jezikov in jih podkrepi s konkretnimi primeri, ki gledalca prepričajo v učenje.

2. Kako se naučiti jezika v 2 mesecih

Chris Lonsdale, novozelandski jezikoslovec in psiholog, v svojem govoru podaja zanimive napotke za učenje tujih jezikov v zgolj šestih mesecih. Če se vsak lahko nauči risati v petih dneh, se lahko hitro nauči tudi tujega jezika. Za to ni potreben talent, pač pa pravilne metode in način učenja.

Navaja naslednje korake, ki jim moramo slediti, da bi usvojili nov jezik:

Osredotočite se na vsebino, ki je za vas relevantna – na tisto, kar vas zanima, s čimer se ukvarjate, kar uporabljate itd. Ob tem morate uporabljati tudi ustrezna jezikovna orodja.
Vključite jezik v svoj vsakdan. Učenje jezika je namreč podobno psihološkemu treningu in treningu možganov. Če ne slišite zvena jezika, če ne ponavljate zvokov in ne govorite, si ne zapomnite in ne trenirate svojih mišic. Ko prvič dojamete sporočilo, nezavedno dojamete jezik.
Naučene besede – samostalnike, glagole, predloge – mešajte med seboj in dobili boste stavke. Tako kot začnejo govoriti otroci, ki najprej tvorijo preproste kratke stavke, v katere vstavijo glagole in samostalnike, lahko spregovorite tudi sami.
Najprej se naučite nekaj osnovnih »preživetvenih« fraz: Kako se to reče? Kaj pomeni? Ne razumem! Lahko ponovite? Naučite se le tiste oblike, ki jih zares potrebujete. Ne učite se vseh oblik glagolov, ampak le obliko za prvo osebo ednine (razumem, povem, vprašam …).
Če jezika ne razumete, lahko iz mimike in gest, torej neverbalne komunikacije, razberete pomen povedanega. Z mimiko in gestami izražamo čustva, ustvarjamo ozračje pogovora in si pomagamo pri izražanju, zato jih posnemajte in začnite uporabljati.
Besede vizualizirajte – ko se učite novih besed, jih povežite z določeno sliko, vonjem, otipom. Če boste ustvarili asociacijo na določeno predstavo, si jih boste lažje zapomnili.

V tem govoru se skriva tudi nekaj metod, ki jih pri poučevanju uporabljamo LanguageSitterji® in ki so praktično preizkušene pri poučevanju.

3. Pet tehnik za učenje tujih jezikov

Sid Efromovich je poliglot, predavatelj, javni govornik, ki v svojem govoru navaja pet tehnik za učenje tujih jezikov:

1. Delajte napake
V naši naravni podatkovni bazi ne obstaja receptor, prek katerega bi telo zaznalo napake. Te so le v naših glavah in v občutku strahu, ki se ga moramo znebiti.

2. Filtrirajte
Besede avtomatično izgovarjamo glede na svoj jezikovni sistem, zato je učenje abecede posameznega jezika nesmiselno. Besedo bomo namreč najprej prebrali tako, kot jo beremo v svojem jeziku. Raje poiščite uporabne besede in jih razložite drugače: npr. besedo real bo španski govorec izgovoril drugače kot portugalski.

3. Find a stickler
Poiščite nekoga, na kogar se boste lahko zanesli, ki vas bo spodbujal, vas popravljal na tak način, da se boste počutili varno, in vam bo v oporo.

4. Vizualizirajte jezik
Vadite jezik nekje, kjer se počutite dobro. Recimo pod tušem, kjer lahko glasno ponavljate in si ob tem predstavljate, da se nahajate v državi, v kateri se jezik govori.

5. Najdite sogovornika
Najdite nekoga, s komer se lahko pogovarjate v izbranem jeziku. Na ta način ne boste le vadili, pač pa si lahko s sogovornikom v izbranem jeziku zaupate marsikatero skrivnost, ki je ostali ne bodo razumeli. Efromovich navaja, da je s sodelavcem govoril francosko ravno zato, da ju ostali sodelavci ne bi razumeli.

Tudi v tem govoru najdete tehnike, ki jih v poučevanje vključujemo jezikovni trenerji in ki vam bodo zagotovo pomagale do hitrejše usvojitve tujega jezika.

4. Skrivnosti učenja tujega jezika

Jezikovna mentorica Lydia Machova v svojem govoru TEDx razkriva skrivnosti učenja tujega jezika. Veliko ljudi se leta in leta uči tujega jezika, a ga niso zmožni tekoče govoriti. Nekaj poliglotov je vprašala po metodah, ki jih uporabljajo pri učenju tujega jezika:

Nekateri začnejo komunicirati takoj, prvi dan, naučijo se osnovne fraze iz turističnega vodiča in jih ponavljajo, ne obremenjujejo se z napakami.
Drugi na družbenih omrežjih poiščejo prijatelje iz države, v kateri govorijo jezik, ki se ga učijo. Nato začnejo komunikacijo tako, da uporabljajo fraze, ki jih napišejo njihovi sogovorniki.
Nekateri se naučijo 500 najpogostejših besed, spet drugi začnejo s slovnico.
Vsak ima unikaten način učenja jezikov, nekateri berejo svojo najljubšo knjigo v ciljnem jeziku, drugi spremljajo svojo priljubljeno serijo, tretji iščejo zanimive vsebine na spletu itd. Vsem je skupno, da uživajo v učenju jezika in se ob tem zabavajo.

Izbrani govor je logično nadaljevanje prvih treh, zanimiv je tudi zaradi praktičnih primerov, ki jih Machova podaja kot argumente za svoje teze.

5. Komunicirajte v tujem jeziku, kot bi igrali igrice

Javna govorka Marianna Pascal začne svoj govor z zanimivo primerjavo igranja klavirja in učenja tujega jezika. Dober pianist je tisti, ki vse zaigra brezhibno; ali je torej dober govorec tujega jezika tisti, ki se izraža brez napak? Se uspeh meri s številom napak, ki jih govorec naredi, ali ciljem, ki ga prinaša komunikacija v tujem jeziku – razumevanjem? Učenje tujega jezika nato primerja z igranjem video igric. Cilj video igric je, da igralec uniči čim več nasprotnikov in se pri tem ne osramoti. Igralec je osredotočen zgolj na to, kako bo uničil nasprotnika. Na kaj pa je osredotočena oseba, ki komunicira v tujem jeziku? Obstajata dve vrsti govorcev. Prvi so tisti, ki jezik obvladajo na visoki ravni in so osredotočeni le nase in na pravilno izražanje. Drugi so tisti, ki imajo osnovni nivo znanja, a so osredotočeni na sogovornika in cilj komunikacije – razumevanje. Če je govorec osredotočen zgolj nase, ne sliši sogovornika in ne doseže bistva komunikacije v tujem jeziku, ki je razumeti in biti razumljen. Tuj jezik je le orodje, s katerim dosežemo rezultat, in ne šolski predmet, pri katerem štejemo napake, odgovarjamo na vprašanja tako, kot nekdo zahteva, in izgovarjamo slovnično pravilne strukture. Samozavest se ne pridobiva s slovnično perfekcijo, ampak s tem, da dosežemo razumevanje med dvema sogovornikoma.

Zadnji izbrani govor pritegne pozornost zaradi nenavadne primerjave z video igricami in zanimivih primerov.

Vseh 5 govorov TED vsebuje nasvete in prijeme, ki jih LanguageSitterjevi® jezikovni trenerji uporabljamo pri svojem delu, nekaj pa je tudi za nas novih in vrednih, da jih preizkusimo. Pri LanguageSitterju® smo namreč vedno odprti za nova znanja, nove napotke in domislice, s katerimi smo lahko še boljši.