Avtor: MART D. BUH

Pri nas se narava šele dobro prebuja in na nabrežju Ljubljanice žabarji že pridno vsrkavamo prve sončne žarke ob dobri kavi ali osvežilnem škropcu. Skoraj 4.000 kilometrov stran od nas, malo dol in nekoliko levo od Afrike, pa je na Kanarskih otokih že odlično vreme za ležanje na peščenih sipinah ob Atlantiku, divje kajtanje po razburkanem oceanu in … prikrojeno učenje jezikov! Ja, podobno kot pri LanguageSitterju®.

»Mislim, da na to vprašanje nočem odgovoriti,« je rekla in privzdignila obrvi. Hm, ta je pa dobra! Saj sem jo vprašal samo, kje vidi svojo jezikovno šolo čez pet let. In ali bo še vedno operirala samo v Las Palmasu na Gran Canarii ali bo posel razširila tudi na druge Kanarske otoke, mogoče celo na celotno Makaronezijo. Ampak se punca ne da. Ima svoj tempo in ritem, ki mu z občutkom sledi. Odgovora kljub teženju ne dobim. Ko jo vprašam, kdo je Nika Torej in kako bi se opisala s tremi besedami, izstreli kot iz topa: »Delovna, iskrena, pozitivna. To sem jaz in to je moja znamka.« In je res. 

Nika ni samo delovna, iskrena in pozitivna, je tudi hitra. Hitro hodi, medtem hitro govori, hitro maha z rokami, in čeprav smo na Kanarskih otokih, kjer se stvari odvijajo veliko bolj ležerno kot na celini, se ji stalno nekam mudi, ker ima kot mlada podjetnica pač poln urnik in mora biti hitra. No, ampak Nika ni samo podjetnica, je tudi profesorica španščine, ki svoje španske stranke večinoma poučuje angleško. Do junija lani je to delo opravljala kot freelancerka, nato pa si je končno izpolnila željo in odprla svojo jezikovno šolo.

V lahkem drncu brzimo proti njeni jezikovni šoli, ki se imenuje NikaTeacher. Spomnim se, da je nekaj časa nazaj tudi mene vprašala, katero ime naj izbere. Takrat sem si ogledal seznam predlogov, ki ga je poslala nekaterim prijateljem in kolegom, ampak za tega nisem glasoval. Vseeno se je ime v kratkem času kar prijelo. Ura je okoli pet ali šest in zunaj je vroče, mi šibamo po ulicah Las Palmasa in na vsakem drugem vogalu vidim kakšno tablo za jezikovno šolo. »Ja, kar veliko jih je,« reče Nika. »Ampak ne delajo tako kot jaz. Jaz se svojim tečajnikom res prilagodim in jih učim točno to, kar potrebujejo. Svoje tečajnike osebno dobro spoznam. Tako jim lahko dam, kar si želijo. To je moja prednost.«

Čez cesto od Parque del Estadio Insular se na križišču Calle Pío XII in Calle Bécquer v pritličju nahaja potilnica, v kateri motivirani in malo manj motivirani nadebudneži trenirajo CrossFit. »Ta prostor je od mojega tasta tako kot prostori zgoraj, kjer je moja šola. Ampak plačujem najemnino, sem vztrajala!« No, česa drugega od Nike niti ne bi pričakoval. Dan je res vroč in vesel sem, da ima stavba dvigalo. Nekaj minut kasneje smo že več nadstropij višje in stojimo pred velikimi lesenimi vrati, ki segajo do stropa. Na drugi strani vrat se razprostira srednje velik ličen hodnik, levo od vhoda so lepo urejene sanitarije, naravnost in desno pa dve veliki učilnici s steklenimi stenami ter majhna in prikupna pisarna, iz katere direktorica Nika nadzira delo svojih sodelavcev in vodi podjetje.

Nika je na obisk povabila enega številnih modnih blogerjev z otoka, s katerim sodeluje. Vzajemno si pomagata s promocijo. »Kot podjetnik stvari ne moreš delati sam, tu si zato pomagamo. Prav tako bi veliko težje vodila podjetje brez tastovih nasvetov in Pedrove pomoči pri davčnih zadevah.« Zorganizirala je pravi fotošuting s Slovencem Aljošo Petričem, profesionalnim fotografom, ki je tudi eden Nikinih ožjih zaupnikov. Skupaj uživata v uspehih in skupaj tarnata, ko jima v poslu kaj ne gre po načrtih. Medtem ko Nika in bradati bloger pozirata pred objektivom, se odtihotapim v sosednji prostor, kjer je s poukom ravno končala Jennifer Darira, mlada učiteljica angleščine in španščine, ena od Nikinih sodelavk. Ha, jo bom v miru izprašal, kako je delati z(a) Niko!

Jennifer ima diplomo iz prevajalstva, kombinacija španščina-angleščina-nemščina, in magisterij iz pedagogike. Delo učiteljice jezika je tisto, kar želi v življenju početi. Pravi, da je šele po študiju začutila, da je to njeno poslanstvo in da se res dobro počuti, ko nekoga nekaj nauči. Na začetku je do mene malo nezaupljiva, ker sem jo praktično napadel s prošnjo za krajši intervju. Če bi ji povedal dan prej, bi se verjetno pripravila – vsaj za fotko, ki jo je kasneje posnel Aljoša. Ampak jaz rad presenetim ljudi in jih vržem iz tira. Tudi take, ki so prijazni in nič krivi. Jennifer mi pove, da rada dela z Niko in da je dobra šefica. Ne samo šefica, tudi prijateljica. Pravi, da jo tak osebni odnos motivira pri delu. Verjetno podobno mislita tudi druga dva učitelja, ki delata pri Niki.

Proti koncu se nama v predavalnici pridruži Nika, ki je rahlo nervozna, ker ne ve, o čem se z Jennifer pogovarjava. Tako kot jaz je Nika control freak. No, vsaj malo. Stvari mora imeti pod nadzorom. In se pozna, da jih ima; ker je natančna, točna in urejena, je tako tudi njeno delo. In to prinaša rezultate. Pravo nasprotje tega, kar po navadi najdeš na južnih otokih, ki jih večji del leta liže vroče sonce. »Ali mi boš pokazal, kaj boš napisal, preden objaviš?« Ja, seveda bom. Mogoče. Potem se usedeva za mizo, kjer se nama pridruži še Tamara, in začnemo se pogovarjati o možnostih sodelovanja med NikaTeacher in LanguageSitterjem®.

Na začetku avenije Jose Mesa y Lopez je med poslovalnico banke ING in temnim pajzlom, kjer pripravljajo hamburgerje, fantastičen bistro, ki se imenuje El apartamento. Bašemo se s skoraj nadzemeljsko dobrimi jedmi, ampak mi ni čisto prav, ker imajo prisotni navado, da naročijo kup različnih specialitet (pa ne govorim o tapasih), potem pa »malo šerajo«. No, jaz sem edinec in ne »šeram« hrane. Ampak OK, when in Rome … Niko s polnimi usti vprašam, zakaj se je kot diplomantka Filozofske fakultete odločila za podjetniško pot in odprla svojo jezikovno šolo. Podjetništvo po navadi ni prva izbira diplomantov te fakultete. »Tako je naneslo. Na začetku študija sem si želela delati z jeziki in z ljudmi. Kasneje sem mislila, da se bom zaposlila v formalnem izobraževanju, ampak to tu ni bilo mogoče, preveč komplikacij. Zato sem šla na svoje in zdaj sem podjetnica in učiteljica.«

Nika pravi: »Vedno je najprej oseba.« Njen pristop se v marsičem prekriva s pristopom k poučevanju, ki smo ga razvili pri LanguageSitterju®. »Ljudje pridejo k meni, ker hočejo biti eno uro brez telefona in ker se hočejo imeti fino in se nekaj novega naučiti. Njihov cilj ni na primer narediti izpita iz angleščine na stopnji B2, ampak ponavljati jezik, biti v stiku z njim in ga nadgraditi za praktično rabo.« Po njenih izkušnjah šole na Kanarskih otokih ne nudijo prilagojenih tečajev in se ne odzivajo na želje in potrebe slušateljev. Vse je bolj konfekcijsko. Pove mi o mladeniču, ki je želel odpreti potapljaško šolo, zato sta vadila besedišče, ki mu je nato prišlo prav pri poslu. Znanje, ki ga je dobil, je lahko takoj prenesel v prakso. »Recept za uspeh!«

Če ste odkljukali prvega, boste kratkoročno zapravili manj denarja, izkušnja pa bo verjetno veliko slabša. Enako je z jezikovnimi tečaji. Lahko se odločite za cenejšo predpripravljeno varianto ali pa izberete kakovosten jezikovni tečaj, ki se vam popolnoma vsebinsko prilagodi in vas, kot pravi Nika, upošteva kot osebo. Dolgoročno je to zagotovo ceneje in bolj zdravo. Vse kaže na to, da vam je poleg kakovostnih tečajev v Sloveniji z LanguageSitterjem® zdaj na voljo tudi super jezikovna izkušnja na Kanarskih otokih z NikaTeacher. Zakaj ne bi združili prijetnega s koristnim? Sporočite nam, če boste zadevo preizkusili!