Avtor: LARA MIHOVILOVIĆ

Ko beseda nanese na poezijo, številni najprej pomislijo na suhoparno, osnovnošolsko učenje verzov na pamet in razlaganje poezije z značilnim vprašanjem Kaj je hotel pesnik reči?. Zato ni nič čudnega, da v odraslem obdobju marsikdo beži od poezije in začudeno pogleda, ko na jezikovnem treningu namesto slovničnih vaj predse dobi pesem. 

​Beseda poezija izvira iz gr. poiesis, kar pomeni izdelovanje, proizvajanje. Iz besed se izdelujejo verzi, iz verzov kitice, iz slednjih pesem – podobno kot se v procesu učenja tujega jezika najprej izdelujejo besede, nato kratki in daljši stavki ter na koncu tekoč govor. Čeprav poezija velja za eno od najbolj zapletenih in ustvarjalno najvišjih literarnih oblik, nam lahko številni verzi služijo kot odlično jezikovno orodje za učenje novih besed, fraz in glagolskih oblik ali pa preprosto za to, da začutimo pravo melodiko in ritem jezika. To dvoje bomo najlažje odkrili ravno v poeziji.

​Čarobnost pesniškega jezika se skriva v številnih besednih zvezah, metaforah, izraznih sredstvih, s pomočjo katerih lahko odkrivamo globlji pomen besed, razumemo zapletene besedne zveze in nadgrajujemo svoje jezikovno znanje. 

​Ko izbirate pesmi, bodite pozorni na jezikovno predznanje in se odločite za pesem, ki ne bo ne preveč enostavna ne preveč zapletena. Začetniki in tisti z osnovnim znanjem jezika naj izbirajo med otroškimi pesmimi in naglas vadijo izgovorjavo. 

Tisti, ki že imajo določeno jezikovno osnovo, se lahko lotijo zahtevnejših pesmi. Izbira je odvisna tudi od namena – če imate težave z določeno glagolsko obliko ali glagolskim časom, vam lahko pesem, v kateri mrgoli glagolov, pomaga pri lažjem pomnjenju pravilnih oblik. Podobno je tudi z uporabo sklonskih oblik.

​Pesmi nam pridejo prav tudi pri ugotavljanju razlik med podobnimi jeziki. Sama skušam na tovrsten način prikazovati razlike med hrvaščino in srbščino; ugotavljam, da je tako učenje bolj učinkovito, saj si tečajniki lažje zapomnijo snov.

​Učenje jezika mora potekati na čim bolj naraven način, zato pri metodi LanguageSitter® klasične slovnične vaje in učni listi odpadejo. LanguageSitterji® ves čas iščemo nove, inovativne pristope k poučevanju jezika – in učenje s pomočjo poezije je eden izmed njih. V nadaljevanju vam bom predstavila nekaj primerov, ki jih pri poučevanju uporabljam sama

1. VADBA IZGOVORJAVE, NAGLASA IN RITMA

​Spodnja kitica hrvaškega pesnika Zvonimirja Baloga je primerna za utrjevanje izgovorjave in ritma ter odkrivanje besed z enako osnovo:

​Od VODE se prave trave,
VODEne zatim glave,
VODnici, VODOzemci,
VODENkonjic, VODEnjaci,
VODOvodi, vinoVODI,
doVODI, sproVODI,
zaVODI, vojVODE,
nadvojVODE, VODOmari
još i mnoge druge stvari.
(Što se pravi od vode)

​Ko naglas ponavljamo besede in jih pravilno naglašujemo, dobimo boljši občutek za jezik, ki se ga učimo, samo ritmiko pa lahko nato prenesemo tudi v vsakdanjo splošno komunikacijo. V omenjeni kitici je polno besed, ki v svoji osnovi nosijo obrazilo -vod-. Tečajnike ponavadi vzpodbudim, da tudi sami sestavijo besede, ki izhajajo iz te osnove.   

2. AH, TI GLAGOLI!

​Ena od najpogostejših napak pri učenju hrvaščine je uporaba pravilne glagolske oblike za 3. osebo množine. V kitici iz pesmi Antuna Branka Šimića so podčrtani glagoli v 3. osebi. Tečajniki si na ta način lažje zapomnijo, da se pravilno reče zvijezde gore, ruže dišu ipd. 

Plav je suton pao našim krajem.
Gore zvijezde… Vrane nekud bježe.
Plaho dišu baščom ruže svježe,
Za sunčanim plaču sjajem.
(Ljetni nocturno)

3. SRBSKO ALI HRVAŠKO?

Večni problem pri učenju sorodnih jezikov je njihovo mešanje in ugotavljanje, kako se čemu pravilno reče v enem ali drugem jeziku. 

Zbog svega što smo najlepše hteli
hoću uz mene noćas da kreneš.
Ma bili svetovi crni, il beli,
ma bili putevi hladni, il vreli,
nemoj da žališ ako sveneš.
(Senka)

​V zgornji kitici so podčrtane besede in stavčne konstrukcije, ki so značilne za srbski standard. Če bi bila pesem v hrvaščini, bi morali določene besede nadomestiti ali preoblikovati (npr. najlepše – najljepše, da kreneš – krenuti, da žališ – žaliti itd.). Ravno takšno preoblikovanje pesmi tečajnikom pomaga, da si lažje zapomnijo bistvene razlike med jezikoma. V pesmi so te še bolj opazne, saj so verzi kratki, besede izstopajo in padejo v oči.

Sama poezijo velikokrat uporabim za uvod v določeno temo, o kateri želi tečajnik govoriti. Tako sem na primer tečajnici, s katero spoznavava makedonščino, prinesla slikanico s pesmimi o hrani in poimenovanja hrane sva se lotili kar na ta način. Poleg samega poimenovanja sva v pesmih odkrivali številne besede in fraze ter značilnosti posameznih vrst sadja: »Kajsijata i praskata lično si ja baraat svojata sličnost i si svetat kojznae do kade tuka nema što da se dodade.« V prostem prevodu verz govori o marelici in breskvi, ki iščeta podobnosti in se kažeta s svojo bleščečo lupino. 

​Morda se vam zdi, da ne boste našli pesmi, ki se dotikajo bolj zapletenih in resnih tem. A spomnite se na družbenokritično poezijo – v njej se zagotovo najde primeren verz. Pred kratkim sem prebrala verz lorda Byrona, ki je zelo aktualen tudi za današnjo družbo:

The Assyrian came down like the wolf on the fold,
And his cohorts were gleaming in purple and gold.
(The Destruction of Sennacherib)

Takšni verzi so odlična odskočna deska za pogovor in izražanje mnenja v tujem jeziku ter odkrivanje kulturnega in zgodovinskega ozadja, in sicer ne le v določeni pesmi, temveč na splošno. S pomočjo poezije namreč lahko spoznate tudi kulturo in družbo določenega naroda.

Naši tečajniki, sploh tisti, ki se ukvarjajo z bolj tehničnimi področji, ekonomijo, prodajo ipd., so ob prvem stiku s poezijo zadržani, plašni, negotovi. Večina ima slabe izkušnje iz šolskih klopi in popolnoma napačno predstavo o tem, kaj je poezija. Ko predse dobijo pesem, so zmedeni in ne vedo, kaj početi z njo; a se hitro prepustijo branju in zaplujejo v pesniške verze. Ker pesmi ne obravnavamo in analiziramo po šolsko, temveč je za nas pesem opora za pogovor ter izražanje mnenja in občutij, se percepcija poezije spreminja. Nekateri tečajniki skušajo tudi sami kaj spesniti. Še posebej se opogumijo, ko jim razložim, da za sodobno poezijo niso značilne strogo določene rime, oblike ipd. ter da vsak zmore, kot pravi Feri Lainšček, »zložiti pesem z bizarnim refrenom«. Na uri hrvaščine je tako nastal spodnji verz, ki ga je spesnil moj tečajnik:

Počeo sam tražiti sreču u kockama
a sve je išlo brzinom kornjače
onda je nešto poput strjelice razblinilo moje snove
i probudio sam se iz nočne more

Pesem lahko ustvarimo tudi skupaj. Saj poznate tisto igrico, ko na list papirja vsak zapiše verz, papir prepogne in ga poda naslednjemu. Na koncu nastane pesem iz različnih misli ali verzov. Tudi tako obliko včasih uporabim za popestritev učenja.

​Človek je že v prazgodovini izražal svoja občutja s pomočjo zvoka, znakov in simbolov, ki so se nato prelevili v besede in posledično v pesniško umetnost. Poezija je hrana za dušo in jezik, kajti vsak jezik se opira na besedno umetnost. Zato je prav, da jo vključujemo tudi v poučevanje tujih jezikov in jezik spoznavamo preko zapisanih verzov. Z branjem poezije namreč ne bomo le okrepili svojega jezikovnega znanja, temveč bomo tudi izostrili občutek za jezik, nianse, izbor besed, besedno izražanje ter s tem izboljšali prepričljivost in suverenost pri komunikaciji v tujem jeziku. Zatorej naj poezija postane stalnica pri učenju tujega jezika, najljubša pesniška zbirka pa motiv, da boste svoje znanje jezika izboljšali in odkrili še več lepot v svetu poezije.