AVTOR: LARA MIHOVILOVIĆ

Gotovo poznate stari pregovor »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš«. Znanje tujih jezikov je v današnjem globalnem svetu zelo pomembno in odpira vrata za nove poslovne in zasebne priložnosti. Večina govorcev poleg materinščine govori vsaj še en tuji jezik, a le redki so tisti, ki obvladajo veliko število tujih jezikov – pet in več. Za takšne verjetno velja citat Ramona Juana Jimeneza, ki pravi: »Kdor se nauči novega jezika, si pridobi novo dušo.« Njihova duša je namreč prepletena s številnimi tujimi jeziki.

Etimološko izraz poliglot izhaja iz grške besede polyglottos. Polys je sinonim za veliko, izraz glotta pa lahko prevedemo kot jezik. Poliglot je torej oseba, ki tekoče govori več jezikov. Koliko jezikov naj bi govorila oseba, ki jo poimenujemo poliglot, ni točno določeno, vendar nekateri raziskovalci navajajo, da z izrazom večjezičen definiramo osebo, ki tekoče govori štiri jezike, z izrazom poliglot pa osebo, ki obvlada več kot pet jezikov.

Med zgodovinskimi osebnostmi najdemo kar nekaj poliglotov, ki so s svojim znanjem tujih jezikov premikali meje ter potrjevali svojo kultiviranost, izobraženost in pomembnost. Prvi znani poliglot je bil Mithridates Eupator, vladar kraljestva Pontu. Sodobniki so trdili, da je znal kar 22 jezikov. Egipčanska kraljica Kleopatra ni blestela zgolj zaradi svoje lepote, ampak tudi zaradi dejstva, da je govorila več kot šest tujih jezikov. Tudi angleška kraljica Elizabeta I. je že pri enajstih letih tekoče govorila šest jezikov. Giuseppe Caspar Mezzofanti, italijanski duhovnik iz 18. stoletja, je govoril 72 jezikov in bral v več kot 110 jezikih, potoval po svetu in poslušal materne jezike številnih prebivalcev. Jean-François Champollion, francoski jezikoslovec in egiptolog, je poleg nekaterih evropskih obvladal še etiopske, perzijske, koptske in arabske jezike. John Milton, britanski pisatelj in esejist, je izstopal z znanjem španskega, italijanskega, francoskega, grškega, aramejskega, latinskega, hebrejskega in nemškega jezika. 

J. R. R. Tolkien, angleški jezikoslovec in pisatelj, je obvladal vsaj 13 jezikov in njihovih različic ter izumil tudi več lastnih. Prav gotovo se spomnite Tolkienovega Gospodarja prstanov in vilinščine, ki pa je le eden izmed petnajstih jezikov in dialektov, ki jih je pisatelj izumil. Matija Čop, slovenski filolog in intelektualec, je znal 19 jezikov. Holivudska igralka Audrey Hepburn se je ponašala z znanjem šestih jezikov. Heinrich Schliemann, nemški arheolog, je poleg domačega govoril še vsaj 13 različnih jezikov. Eden najbolj znanih poliglotov je bil tudi Karol Wojtyla, znan kot Janez Pavel II., ki je uradno govoril 11 jezikov. V današnjem času velja omeniti še Ioannisa Ikonomouja, prevajalca v Evropski komisiji, ki se ponaša z znanjem 32 jezikov, in izraelskega jezikoslovca Ghil’ada Zuckermanna, ki se ukvarja z avstralskimi jeziki. Poliglote pa najdemo tudi med športniki: slovenski nogometaš Bojan Jokić se recimo lahko pohvali z znanjem sedmih jezikov.

Številni nevroznanstveniki so potrdili, da so možgani pri ljudeh, ki govorijo več jezikov, organizirani na bolj zapleten, drugačen način. Govorci, ki obvladajo več jezikov, imajo boljše učne sposobnosti, boljši spomin, boljšo sposobnost oblikovanja in preoblikovanja misli, boljšo sposobnost ustvarjanja povezav idej in ustvarjanja kompleksnih projektov ter boljšo sposobnost prepoznavanja vzorcev in sistemov. Nevronske povezave se pri prizadevanju za učenje več jezikov prestrukturirajo in postanejo bolj goste, podobno kot mišična vlakna. Lahko bi torej rekli, da z učenjem številnih tujih jezikov možgane treniramo in krepimo, tako kot krepimo mišice pri športni aktivnosti. Bolje razvite so tudi druge kognitivne sposobnosti, ki niso povezane zgolj s področjem jezika – gre predvsem za sposobnost opravljanja izvršilne funkcije, obvladovanje različnih dejavnikov hkrati, sposobnost spremljanja različnih sprememb in dogodkov itd. Večja je tudi zmožnost za empatijo in analizo ljudi.

Raziskava Eurostata je pokazala, da smo v Sloveniji po znanju tujih jezikov pri vrhu držav EU. Na prvo mesto se je po znanju tujih jezikov uvrstila Finska, sledijo ji ostale skandinavske države. Visoko sta uvrščeni tudi baltski državi Litva in Latvija, sledi Luksemburg, ki je jezikovno zelo pester, prav tako je visoko uvrščena Švica. Visoko na lestvici sta tudi Slovenija in Slovaška. Na dno lestvice pa se uvrščajo Velika Britanija, Romunija, Madžarska, Irska, Italija in Francija.

Kako je videti uporaba 21 jezikov? Poglejte si tukaj. Nizozemski turistični vodič Wouter Corduwener je poliglot, ki raziskuje, kako lahko v praksi uporablja znanje tujih jezikov.

Filozof Ludwig Wittgenstein pravi: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Tuji jeziki bogatijo naše svetove, premikajo meje v glavi in družbi ter nam omogočajo, da rastemo in se razvijamo. Omenjeni poligloti so lahko dobra motivacija, da svojemu jezikovnemu naboru dodamo še kak nov jezik in s tem v svoj svet vpeljemo nekaj novega. Pri odkrivanju novih jezikovnih svetov vam z veseljem priskočimo na pomoč tudi pri LanguageSitterju®, saj so tudi naši jezikovni trenerji v večini poligloti.