Dvojina – najbolj intimna jezikovna kategorija

Avtor: URŠKA HONZAK

V dvoje je bolj zabavno

Večino stvari bi rajši kot sami počeli v dvoje, kajne? V nakupovalni center se radi odpravite s prijateljico; ogled filma je bolj zabaven v družbi brata, ki navdušeno komentira vsako sceno; na izlet se ne boste odpeljali sami, ampak boste nanj povabili svojo izbranko; pa tudi v službi bi vam bilo hitro dolgčas, če ne bi spili kavice s sodelavcem. Pa sploh še nismo prišli do ljubezni, ki je pravzaprav rezervirana za dva – in za dvojino.
Dvojina

V dvoje je vse veliko bolj zabavno.

Med ena in tri

Že v osnovni šoli smo vsi slišali, da je slovenščina tudi v svetovnem merilu poseben jezik, saj je eden redkih jezikov, ki so ohranili slovnično kategorijo za izražanje števila med ena in tri – govorimo seveda o dvojini. Jezikoslovci so ugotovili, da je dvojino poznal protoindoevropski jezik, iz katerega so se med drugim razvili tudi vsi slovanski jeziki. Dvojina je bila značilna tudi za predhodnico slovenščine, praslovanščino, in iz nje izhajajoče slovanske jezike, kar smo na lastni koži spoznali tudi študentje slovanskih jezikov ob napornem učenju različnih sklanjatev stare cerkvene slovanščine. V večini slovanskih in drugih indoevropskih jezikov se je dvojina do današnjega časa izgubila oziroma je prisotna le v določenih narečjih ali posamičnih slovničnih oblikah.

Dvojina je posebna

Danes je dvojina kot posebna slovnična kategorija res prisotna le v peščici jezikov, med katerimi je seveda tudi slovenščina. Med slovanskimi jeziki je značilna tudi za lužiško srbščino, ki jo govorijo v jugovzhodnem delu Nemčije, kašubščino s severa Poljske in čakavsko narečje hrvaškega jezika. Med drugimi indoevropskimi jeziki, ki so vsaj deloma ohranili dvojino, sta škotska galščina in bretonščina, značilna pa je tudi za neindoevropske jezike, med katerimi sta najbolj znani arabščina in hebrejščina. Kot zanimivost naj omenim, da dvojino menda pozna tudi ameriški znakovni jezik.
Slovnična kategorija

Danes je dvojina prisotna le v peščici jezikov.

Otok intime

Seveda tudi govorci jezikov, ki ne vsebujejo dvojine kot posebne jezikovne kategorije, lahko izražajo število med ena in tri, po navadi z uporabo oblik za množino, števnikov in drugih slovničnih oblik. Vseeno je slovenščina izjemna, saj z dvojino že v svoji slovnici vzpostavlja in ohranja razmerje dveh, kar je, kot omenjeno že v uvodu, posebno človeško razmerje – najsi bo med partnerjema, prijateljema, bratom in sestro, mamo in sinom … Kot pravi slovenski pesnik Boris A. Novak, je »[m]ed ednino samote in množino hrupne množice […] slovenščina ohranila otok intime, kjer dve samoti šepetata druga drugi, zaščiteni s sámo slovnico jezika«. Pomislimo samo, kako bi ljubezenske pesmi v slovenščini, ki s pridom izkoriščajo to slovnično posebnost, zvenele v drugih jezikih, ko bi namesto intimne in čustvene dvojine stala neznansko široka in vključujoča množina.
Rada se imava

Le v redkih jezikih lahko rečemo: “Rada se imava.”

S kom pa ti prideš?

Prednosti in lepote dvojine, tako slovnične kot življenjske, v mesecu novembru praznujemo tudi pri Languagesitterju® z akcijo S kom pa ti prideš? Na tečaju se s prijateljem, sodelavko, izbrancem, očetom ali hišnim ljubljenčkom verjetno ne bosta učila o dvojini v izbranem jeziku (razen če se bosta odločila za arabščino), spoznala pa bosta, kako zabavno in učinkovito je učenje v dvoje. In čeprav dvojina včasih povzroča težave tujcem, ki se želijo naučiti slovenščine, bosta ob spoznavanju, kako zapleteno je včasih izražanje dvojine v drugih jezikih, morda tudi sama začela bolj ceniti dejstvo, da v svojem maternem jeziku lahko tako preprosto rečeta, da se imata rada. 

URŠKA HONZAK

JEZIKOSLOVKA, LEKTORICA IN LJUBITELJICA ČOKOLADE

languagesitter
LANGUAGESITTERKA ZA ITALJANŠČINO

Prijavite se na e-novice: