|
Avtor: MAJA RADOVANOVIĆ
Verjetno smo vsi v življenju imeli najljubšo učiteljico, pri kateri je bilo učenje mačji kašelj. Prav tako smo se vsi verjetno že srečali z učiteljico jezika, s katero res nismo bili na isti valovni dolžini in pri urah katere se nikakor nismo mogli naučiti izgovorjave najbolj osnovnih besed, ki bi jih morali ponoviti za njo. Od česa je odvisno, kako hitro lahko ponovimo videno pri drugem? Odgovor najdemo v zrcalnih nevronih.
Od česa je odvisno, kako hitro lahko ponovimo videno pri drugem?
Kaj pravzaprav so zrcalni nevroni?
Ko so si znanstveniki pobliže ogledali naše možgane, so potrdili, da je opazovanje nam podobnega ključno za zmožnost posnemanja in s tem učenja. Zrcalni nevroni so mali motorček, ki našim možganom ob opazovanju drugega omogoča občutenje opazovanega, kot da bi to doživljali sami. Zrcalni nevroni nam pomagajo pri preživetju vsakdana, pa za to niti ne vemo. Poskusimo njihovo delovanje prikazati na primeru. Ko nekdo v baru prime kozarec piva, kot opazovalci že v trenutku, ko ga prime, vemo, ali bo iz njega pil, z njim nazdravil ali ga vrgel. Takojšnje prepoznavanje namena drugega je delo zrcalnih nevronov v naših možganih, ki nam omogočajo, da geste drugih ljudi ponotranjimo kot naše. Seveda ne moremo poznati vseh možnih načinov vedenja drugega; v takšnih primerih k sklepanju pripomorejo naše logične sposobnosti. Zrcalni nevroni sami ne pojasnjujejo vsega, ampak je razumevanje določenih situacij povezano tudi z logičnim sklepanjem, zato ...
Zrcalni nevroni so mali motorček, ki našim možganom ob opazovanju drugega omogoča občutenje opazovanega, kot da bi to doživljali sami.
Opazujem + ponovim + logično sklepam = znam
Širše zastavljeno gre pri tem za učenje z opazovanjem. Situacijo smo že videli in se na njo naučili odreagirati. Zrcalni nevroni pa nam omogočajo tudi simuliranje opazovanega. Lamarckova teorija učenje definira kot posnemanje. Že v zgodovini so se namreč različna znanja širila ravno z opazovanjem in posnemanjem drugega. Naši zrcalni nevrončki se v primeru učenja tujega jezika aktivirajo, ko slišimo in ponavljamo slišano ali napisano. Omogočijo nam, da ob poslušanju drugega stvar ponotranjimo in jo znamo ponoviti. K temu nato dodamo še logično sklepanje in – ta-dam – ste na poti, da postanete pravi poliglot. Ponovljenemu tako dodamo logično sklepanje, ki nam omogoči, da znamo pravilno npr. izgovoriti ali uporabiti različne strukture – ne samo slišanih, ampak tudi podobne. Zrcalni nevroni so tudi ločnica med nami in ostalimi primati. Za oboje so sicer značilni zrcalni nevroni in oboji smo sposobni z opazovanjem ponotranjiti dejanje, razlika pa je v tem, da opice nimajo potrpljenja za izvedbo oziroma ponovitev samega dejanja. Zato naslednjič, ko se znajdeš pred problemom pri učenju, opazuj rešitev, logično sklepaj in potrpežljivo poskusi ponoviti videno.
Naši zrcalni nevrončki se v primeru učenja tujega jezika aktivirajo, ko slišimo in ponavljamo slišano ali napisano.
Empatija = boljše razumevanje = hitrejše učenje
Večinoma nas v interakciji in opazovanju sveta okoli nas vodijo čustva. Temeljna čustva, ki v nas vzbudijo čustvene reakcije, kažemo s telesno govorico, kar je vidno tudi zunanjemu opazovalcu. “Oče” zrcalnih nevronov Giacomo Rizzolati pravi: “Velik del naših odnosov z okoljem in naših lastnih čustvenih vedenj je odvisen od našega razumevanja čustev drugega.” Učenje je del našega vsakdana in empatija oziroma možnost vživljanja v drugega je pri tem procesu ravno tako pomembna kot kjerkoli drugje. Če imamo z LanguageSitterjem® dober odnos, lažje razumemo njegovo razlago. Še toliko bolj pomembno pa je uravnavanje reakcij LanguageSitterja® na odzive tistega, ki se uči. Če se lahko vživimo v učenca, lažje vidimo, kje tiči težava, zaradi katere nečesa ne razume. Če se učenec vživi v nas, bo lažje ponovil naša dejanja in s tem hitreje usvojil podano znanje.
Če imamo z LanguageSitterjem® dober odnos, lažje razumemo njegovo razlago.
Čeprav današnja družba vedno bolj poveličuje vrednote, v okviru katerih ni prostora za empatijo, saj je drugi velikokrat viden kot nasprotnik, ki ga je treba premagati, mislim, da bi bilo – globalno gledano – za vse bolje, da bi poskušali razumeti drugega. Ko se v drugega vživimo, sploh dopuščamo možnost učenja. Drug od drugega se lahko naučimo ogromno, če dobro opazujemo in potrpežljivo izvajamo. Naši zrcalni nevroni pa nam bodo pri učenju pomagali pospešiti izvajanje opazovanega, saj se bomo lahko vživeli v drugega in se bolje sporazumeli – in prenos znanja bo potekal hitreje.
Pri učenju jezika je opazovanje ključna komponenta. Zrcalni nevroni ob poslušanju tujega jezika kar žarijo od zadovoljstva in nam omogočajo, da ko smo z LanguageSitterjem® na isti valovni dolžini, slišano ponovimo kot za šalo. Vse, kar moraš storiti, je poskusiti, zrcalni nevroni ti stojijo ob strani! ;)
0 Comments
Leave a Reply. |
