Es war einmal …






Nekoč se je za devetimi gorami in vodami, v majhni vasici, znani po dišečih Wertherjevih karamelnih bombonih, rodila majhna punčka Lili z velikimi, zvedavimi očrni, ki so sanjavo zrle v prihodnost. Spat je hodila s peščico malih, pisanih medvedkov HARIBO, ki jih je dobila za nagrado, če je bila čez dan pridna. Ob čudovitih starših, ki sta ji za lahko noč brala znane pravljice bratov Grimm v nemščini, je spoznala prve nemške besede, jih pridno ponavljala in se sporazumevala z okolico, vse dokler ni zrasla in spoznala, da starša doma govorita zanjo tuj jezik – prekmurščino. Z njima se je še vedno sporazumevala v tekoči nemščini, čeprav sta doma govorila prekmursko.
Ni ji bilo jasno, zakaj, vse dokler niso nekega poletnega dne začeli pakirati kufrov (Koffer packen) in se odpravili živet v Slovenijo, natančneje v Prekmurje. 
Kaj bi bilo lahko še bolj grozno za devetletno punčko, ki je zapustila prijatelje in se je morala sama spopasti z vsemi demoni, ki so jo takrat obdajali …
Minila so leta in Lili je postala predavateljica nemškega jezika. V jezik, ki ga nikakor ni želela pozabiti, je vložila nič koliko ur, da bi ugotovila, kako ga tečajnikom približati, da bo zanje razumljiv in hkrati zabaven.  
In tu se je za njo pravljica šele začela … 🙂
Ko je Lili postala predavateljica nemškega jezika, se je za njo pravljica šele začela ... :)

Ko je Lili postala predavateljica nemškega jezika, se je za njo pravljica šele začela … 🙂

Ich habe es geschafft …

Do danes je za mano več kot 30.000 »letečih« pedagoških ur poučevanja nemškega jezika. Letečih zato, ker me najdete po vsej Sloveniji: v podjetjih, kjer se zavedajo, kako pomembno je izobraževanje zaposlenih, ob vedoželjnih otrocih in mladostnikih, ki jim učenje tujega jezika predstavlja nekaj povsem samoumevnega, ter ob dijakih, ki potrebujejo samo malo motivacije in vzpodbude za naprej. 
Učenje jezika ni samo guljenje slovnice in učenje besed oziroma lekcij na pamet. Tisto, česar se hitro naučimo in česar ne uporabljamo, bo šlo v pozabo. Učenje je sinhronizacija verbalnega in neverbalnega izražanja. Tudi tišina, ki se je vsi tako bojimo, je lahko sproščujoča in v določenem trenutku najbolj ustrezna. 
Za mano je že več kot 30.000 »letečih« pedagoških ur poučevanja nemškega jezika. Najdete me po celi Sloveniji, v družbi otrok ali uslužbencev različnih podjetij.

Za mano je že več kot 30.000 »letečih« pedagoških ur poučevanja nemškega jezika. Najdete me po celi Sloveniji, v družbi otrok ali uslužbencev različnih podjetij.

Stille Wasser sind tief (Tiha voda globoko dere)

Sogovornik nas bo razumel tudi, če dahnemo samo NAJA J, ECHT?, STIMMT!, GENAU! … Se še spomnite, kako vas je mama razumela, ne da bi spregovorili? Kako je vedela, kaj želite, kaj vam ni všeč, kaj potrebujete? Odgovor seveda poznate. Spoznala sem, da je bistvo uspešnega poučevanja sposobnost izvabiti iz posameznika le tisto, kar nam lahko da. 
To v praksi pomeni, da ne smemo pričakovati, da bodo vsi tekoče in zbrano, s širokim naborom besed govorili v tujem jeziku. Ljudje smo različni in se tudi v prvem jeziku ne izražamo enako. Nekateri smo redkobesedni, zadržani ter izbiramo kratke in jedrnate povedi – drugi pa so popolno nasprotje ali mešanica obeh skrajnosti.
Picture

Tečajniki so si lahko karakterno popolnoma različni, vendar vsi imajo enak cilj: uspešno sporazumevanje v tujem jeziku.
Učenci se v veliki meri razlikujejo, vsi pa imajo enak cilj: spregovoriti in se sporazumevati v tujem jeziku. Naloga predavateljev je prepoznati, v čem so ljudje »dobri«, in jih pri tem vzpodbujati. Ko spoznamo njihove zmožnosti, ko jih pripravimo do tega, da so sproščeni, da spregovorijo, komunicirajo do te mere, da jih tudi kakšna majhna napaka, ki se je sicer zavedajo, ne spravi iz tira, takrat smo dosegli svoj cilj. Radi prihajajo na urice, se družijo, spoznavajo drug drugega in včasih nezavedno posnemajo učitelja, ki si tu in tam dovoli biti dvorni norček. 🙂

Fehler können auch originell sein

Vsak dan vedno znova in znova odkrivam, kako znajo biti tečajniki res izvirni, ko so sproščeni.
Nekoč sva se tečajnikom učila stopnjevanje pridevnikov: schön, schöner, am schönsten/ der, die, das schönste. Takoj je razumel »formulo«. Seveda pa so tudi v nemščini – kot v vseh jezikih – izjeme. Ko sva nato prešla do nepravilnega stopnjevanja, sem ga povprašala, kako bi stopnjeval besedo viel. Besedo je poznal že od prej. Prav tako primernik mehr. Kaj pa presežnik? Njegov odgovor: alles. Pravilno je sicer am meisten/ der, die, das meiste, vendar je za originalen odgovor pri meni dobil čisto petico. 🙂
Originalnost si pri meni zasluži čisto petico.

Originalnost si pri meni zasluži čisto petico.
To je eden izmed številnih izvirnih odgovorov, ki sem jih deležna na tečajih. V moji »zakladnici« se najdejo tudi glagoli, pri katerih že vnaprej vem, da jih bodo tečajniki napačno prevedli iz slovenščine. 
Kako pa bi vi prevedli glagole parkirati, pakirati in planirati?

Parkirati – parkieren ali parken? Pravilno: parken (spomni se na besedo Parkplatz!).
Pakirati – pakieren ali packen? Pravilno: packen (spomni se na besedo Paket!).
Planirati – planieren ali planen? Pravilno: planen (spomni se na besedo Plan!). 

CIN, CIIIIIIN…

Bil je lep, sončen dan, ko sem se odpravljala na tečaj. Zazvonil je telefon. Na drugi strani prijeten ženski glas iz jezikovne agencije Languagesitter®. Po začetni izmenjavi vljudnostnih fraz je sledilo vabilo na razgovor.
Že ko sem vstopila v njihove prostore, sem se počutila domače. Prvotna trema je v hipu izpuhtela, ko sem začutila močan stisk rok vseh prisotnih. Topel sprejem, profesionalnost in različne možnosti osebnega razvoja so bili ključnega pomena, da sem se odločila sodelovati z njimi. 
V mladem kolektivu, kjer sem vedno dobrodošla, kjer je odzivni čas zelo kratek, kjer za predavatelje prirejajo poučne delavnice ter imam vso podporo pri uresničevanju svojih idej in želja, se počutim izjemno.
Topel sprejem, profesionalnost in različne možnosti osebnega razvoja so bili ključnega pomena, da sem se odločila sodelovati z LanguageSitterjem®.

Topel sprejem, profesionalnost in različne možnosti osebnega razvoja so bili ključnega pomena, da sem se odločila sodelovati z LanguageSitterjem®.

Das A UND O… ko imaš občutek, da dobiš več, kot daš …

Počutim se kot potujoča knjižnica. V moji »knjižnici« se nahajajo prečudovite zgodbe, anekdote, pravljice in romani, ki jim ni konca in jih »pišejo« ljudje. Ljudje, s katerimi sem bila in sem povezana.
Našli me boste v sejnih, konferenčnih sobah, laboratorijih, proizvodnji, delavnici – ali pa kje zunaj na sončku. 🙂
Všeč mi je občutek, da lahko spoznam svet. In on mene. Svet, v katerem uprizorimo, igramo različne življenjske situacije, se učimo, spoznavamo in utrjujemo prijateljske vezi. Svet, v katerem imam občutek, da dobim več, kot dam … 
Vabljeni v »moj svet«!
Vabljeni v moj svet, kjer se nahaja knjižnica prečudovitih zgodb, anekdot, pravljic in romanov, ki jim ni konca in jih »pišejo« ljudje.

Vabljeni v moj svet, kjer se nahaja knjižnica prečudovitih zgodb, anekdot, pravljic in romanov, ki jim ni konca in jih »pišejo« ljudje.

Lilijana Rous Hlastan

LILIJANA ROUS HLASTAN

LANGUAGESITTERKA® ​ZA NEMŠČINO

languagesitter
LANGUAGESITTERKA ZA ITALJANŠČINO

Prijavite se na e-novice: