AVTOR: NUŠA POČIČ

Moje ime je Nuša in sem LanguageSitterka® za angleščino, francoščino ter slovenščino. Že od nekdaj sem vedela, da se želim v življenju ukvarjati z jeziki, o čemer priča tudi to, da sem pred leti našla spis iz osnovnošolskih klopi, v katerem smo morali razmišljati o prihodnosti in svojih ciljih. In moja zadnja poved (ne vem, kaj se mi je v prihodnosti zdelo tako pomembno, da sem poklicu namenila zgolj nekaj zadnjih besed) je bila: »Ko odrastem, si želim postati prevajalka ali opravljati poklic, povezan z jeziki.« Et voilà …

Po končanem študiju prevajalstva sem na spletu slučajno našla stran podjetja LanguageSitter® in oddala prijavo. Ko so mi kljub pomanjkanju izkušenj dali priložnost in me sprejeli v svojo ekipo, sem z velikim strahospoštovanjem čakala na svojo prvo stranko. Kmalu pa sem ugotovila, da mi poučevanje jezikov poleg prevajanja v bistvu daje ogromno energije, saj v tem res uživam. Uživam v pogovorih s svojimi strankami, v tem, da se od njih vedno nekaj naučim, uživam, ko stranko že tako dobro poznam, da vem, kakšno uro moram pripraviti zanjo, da bo lahko med tečajem odmislila vsakodnevne obveznosti, in uživam v opazovanju njenega napredka.

Moji tečajniki se lahko že na prvi uri srečajo z vprašanjem o tem, na kakšne načine jim je tuji jezik do sedaj uspelo vplesti v svoj vsakdan. Hkrati jim natrosim nekaj idej, med katere spadajo poslušanje podkastov, branje novic v tujem jeziku in seveda branje knjig. Tako pač je – resnično sem namreč mnenja, da vam lahko knjige dajo ogromno, sploh pri učenju jezikov. Moja go-to knjiga, ko se začnem učiti novega jezika, je katera iz zbirke o Harryju Potterju. Tako sem jih brala že v kar nekaj različnih jezikih, vse od slovenščine, angleščine in francoščine pa do nemščine in srbščine. Trudila sem se tudi z branjem v ruščini. Seveda vam ni treba takoj pograbiti katere od knjig iz omenjene zbirke in se lotiti branja v tujem jeziku. Menim pa, da je dobro, če si izberemo knjigo, ki jo že dobro poznamo, saj bo tako tudi razumevanje (sploh če smo pri učenju določenega jezika začetniki) veliko lažje. In kaj lahko pri učenju jezika še naredimo, da bo vse skupaj lažje steklo?

Tako zlajnano, pa vendar tako resnično – potovanja nam odprejo obzorja, hkrati pa so lahko izjemen booster pri učenju tujih jezikov; če imamo seveda priložnost za kaj takega. Ne znam si predstavljati, kje bi z jezikom obtičala, če ne bi imela možnosti potovati in kar trikrat živeti v tujini – enkrat kot zaposlena v organizaciji v sklopu Evropske prostovoljne službe v Luksemburgu, drugič kot magistrska študentka na Univerzi v Nottinghamu v Angliji in tretjič kot spremljevalka svojega bodočega moža med njegovimi treningi v Dallasu v Ameriki (ne, njegovo ime ni Luka Dončić). 

Prav vsaka od teh selitev mi je dala ogromno; ne samo na splošno, temveč tudi v jezikovnem smislu. Ker pa se mora za takšne odločitve poklopiti kar nekaj faktorjev, si je včasih podoben language immersion lažje ustvariti kar doma. In ravno to želim na svojih tečajih tudi doseči ter stranki pričarati okolje, v katerem bo zadoščeno vsem njenim jezikovnim kompetencam – poslušanju, govorjenju, pisanju in branju.

Če se tudi sami igrate z idejo, da bi se učili katerega od zgoraj omenjenih jezikov, in menite, da bi vam prav prišlo znanje, kako v Parizu naročiti croissant (kwa-son in ne kroj-sant ali kaj podobno neizgovorljivega) ali v Londonu Britance očarati s svojo popolno angleščino, vam z veseljem priskočim na pomoč! Obljubim vam, da bo na urah kar se da zabavno!