Z dr. Susanno Pertot o prednostih dvojezičnosti za življenje

V novembru slavimo vseživljenjsko učenje in prednosti spoznavanja tujih jezikov tudi v tretjem življenjskem obdobju. Vseživljenjsko učenje navadno povezujemo s starejšimi posamezniki, pri čemer pa pozabljamo, da moramo to nujno kompetenco začeti razvijati že v otroštvu. Le posamezniki, ki se nenehno učijo, se bodo zmogli spopasti z nam še neznanimi izzivi. Na tem mestu se bomo omejili na razvoj dvojezičnosti v otroštvu in tudi pozneje v življenju. K pogovoru smo povabili psihologinjo in psihoterapevtko, dr. Susanno Pertot, s katero smo se pogovarjali o prednostih dvojezičnosti za življenje. V Trstu živeča raziskovalka in bivša docentka na Univerzi na Primorskem se med drugim zanima za področja, kot so psihologija jezika, otroška dvojezičnost, etnična identiteta ter vzgoja in jezikovno načrtovanje na narodnostno mešanem območju. Za starše, ki svoje otroke vzgajajo dvojezično, in učitelje, ki poučujejo v dvojezičnem okolju, vodi delavnice o večjezičnosti, vzgoji otrok in starševstvu v večjezičnem okolju. Ker imam doma malčico, s katero hkrati govorimo slovensko in italijansko, sem jo povprašala še o nasvetih za dvojezično vzgojo.

Najprej se dotakniva najslavnejšega mita s področja učenja jezika: tistega o otroku-spužvi. Odrasli učenci drugega in tujega jezika pogosto mislijo, da otroci usvajajo nov jezik brez napora. Ta trditev verjetno drži le do določene mere?

Majhni otroci se ne »učijo« jezikov, usvojijo jih iz okolja z igro ter interakcijo z vrstniki in odraslimi. Za razliko od otrok pa se večina odraslih tuje jezike uči v šoli ali na jezikovnem tečaju. Da se jezika »naučimo«, je potreben trud in napor. Ker se majhni otroci jezika ne učijo iz knjig – ni jim treba pisati vaj, poznati slovničnih pravil, brati knjig ipd. –, se odraslim zdi, da otroci pridobivajo jezikovne veščine v drugem jeziku kar mimogrede. Kot takrat, ko se otrok »uči« hoditi, odrasli ne vidimo njegovega napora vsakič, ko pade in se ponovno dvigne. Nov jezik dejansko predstavlja za otroka nek napor, ki pa je drugačne narave od napora, ki ga vlagajo odrasli. Drugega jezika se otroci naučijo z rabo implicitnega spomina, pri odraslih pa se aktivirajo druga možganska področja.

Kako poteka usvajanje drugega jezika od rojstva in v predšolskem obdobju (od 3. do 5. leta starosti)?

V dvojezičnem okolju poteka razvoj otrokovega govora enako kot v enojezičnem okolju. Od rojstva do 3. leta sta jezika, ki ju otrok usvaja, sestavni del zgodnjega razvoja, ki je kognitiven in hkrati jezikoven. Dvojezični otroci od rojstva istočasno usvajajo besedišče in slovnične strukture vsakega jezika posebej. Obstaja en sam proces notranjega usvajanja govora, ki ima lahko dva različna jezikovna outputa. Med 4./5. in 10. letom usvajanje oz. učenje drugega jezika poteka prek sistema prvega jezika. Med 4. in 6./7. letom otrok lahko doseže enako stopnjo znanja obeh jezikov kot od rojstva enojezični govorci. To otrok najlaže doseže, če živi v družbenem okolju, kjer je uporaba drugega jezika prisotna, zaželena in potrebna. Raziskave, izvedene v svetu, so pokazale, da sta pri usvajanju drugega jezika v otroštvu ključni visoka izpostavljenost jeziku in frekvenca uporabe.

Kaj pa po vstopu v šolo (po 6. oziroma 7. letu starosti)? Kdaj lahko rečemo, da otrok jezik dokončno usvoji?

Med 7. in 12. letom, to je v šolskem obdobju, se tujega jezika naučimo, ne pa usvojimo iz okolja. Otrok dokončno usvoji nek jezik, ko se ga nauči pisati in brati. Usvajanje jezika pa se ustavi, če ga otrok opusti. Otroci pozabijo jezike, ki jih usvojijo v otroštvu, če jih ne gojijo tja do dvanajstega leta, ko možgani dozorijo do take mere, da jezikov več ne zbrišejo. Dogaja se namreč, da med otroštvom v možganih sinaptične povezave naraščajo, v razvoju pa se krepijo samo tiste, ki so za otroka koristne. Zato se jezik, ki ga otrok ne goji, izbriše.

Kako dvojezičnost vpliva na naše možgane? V čem se možgani dvo- in večjezičnega govorca razlikujejo od možganov enojezičnega govorca?

Zgodnji dvojezični govorci aktivirajo ista možganska področja za oba jezika, kot če bi bili enojezični. To pa ne velja za tiste, ki so se drugega jezika začeli učiti po šestem letu starosti v šoli ali pozneje v življenju. Ti govorci za vsak jezik aktivirajo različna področja možganov. Ta področja se lahko pri posameznikih celo razlikujejo. Te in druge razlike so zanimive za strokovnjake, ki preučujejo delovanje možganov, za govorce pa so nepomembne, ker se jih ne zavedamo in jih v sogovorniku ne zaznamo.

V prejšnjem stoletju je veljalo prepričanje, da usvajanje več jezikov hkrati ne podpira kognitivnega razvoja otroka, danes pa vemo, da je ravno obratno. Kako usvajanje več jezikov hkrati podpira kognitivni razvoj?

Raziskave so prispevale k odpravi negativnih predsodkov o dvojezičnosti. Pokazale so, da večjezičnost poleg znanja dveh jezikov prinaša otroku tudi druge prednosti, kot so dostop do dveh ali več kultur, višjo stopnjo strpnosti do drugih kultur in različnosti ter nedvomne prednosti na trgu dela. Večjezičnost je torej odlična naložba za otrokovo prihodnost.

Manj poznane so ugotovitve v zvezi s kognitivnim delovanjem. Ena izmed njih je metalingvistično zavedanje, to je sposobnost razmišljanja o jeziku in o tem, kako se jezik uporablja, ki jo večjezični otroci razvijejo prej od enojezičnih sovrstnikov. Intuitivno poznavanje strukture jezika je pomemben dejavnik pri branju, opismenjevanju in učenju tretjega ali četrtega jezika, v čemer večjezični otroci prednjačijo pred enojezičnimi.

Druga manj poznana prednost otroške dvo- in večjezičnosti je zgodnejše otrokovo zavedanje, da drugi ljudje gledajo na stvari z drugačne perspektive in da se čustva, želje in prepričanja posameznikov razlikujejo od otrokovih in med ljudmi. To »kognitivno decentralizacijo«, ki jo psihologi poznajo kot »teorijo uma«, dvojezični otroci običajno dosežejo približno eno leto pred enojezičnimi sovrstniki.

Kognitivne prednosti dvojezičnosti so bile v zadnjih letih v središču številnih raziskav in tema je prejela veliko pozornosti ne le v znanstvenih krogih, temveč tudi v mednarodnih medijih. Mediji so pogosto širili informacije o tem, kako učenje in aktivna uporaba dveh jezikov spodbujata urjenje določenih možganskih funkcij in govorili o tem kot o prednosti dvojezičnosti.

​Izraz »dvojezična prednost« (bilingual advantage) se nanaša na učinke dvojezičnosti na izvršilne funkcije, torej na procese integracije informacij: na pozornost, inhibicijo, spomin in na splošno kognitivno delovanje. Dvojezični govorci morajo izbrati enega od jezikov in se med njegovo uporabo izogibati interferenci drugega jezika. V dani sporazumevalni situaciji neustrezni jezik zadržujejo iste izvršilne funkcije, ki se običajno uporabljajo za nadzorovanje pozornosti in inhibicijo. Koristi dvojezičnosti izhajajo iz stalne prakse zaviranja enega jezika, medtem ko se uporablja drugi. Obsežna literatura in številne študije, izvedene z različnimi metodologijami, kažejo, da so dvojezični govorci spretnejši pri zaviranju nepomembnih informacij, reševanju nalog, pri katerih se pojavi kognitivni konflikt, pri hitrem preklapljanju z ene naloge na drugo, ko obe zahtevata pozornost. To naj bi veljalo za vse dvojezične osebe, ne glede na to, katere jezike govorijo. Opisane prednosti dvojezičnosti so strokovnjaki ugotovili z laboratorijskimi eksperimenti, niso pa še odkrili, kako se kažejo v vsakdanjem življenju, ki je veliko bolj zapleteno od laboratorijskega.

Študije kažejo, da aktivna dvojezičnost prepreči ali vsaj odloži razvoj Alzheimerjeve bolezni za kar pet let. Druženje in interakcija oseb, ki se učijo tuje jezike, pomembno znižujeta tveganje za razvoj demence. Zakaj je dobro, da se jezikov učimo tudi kasneje v življenju?

Zdi se, da je večjezičnost povezana z večjo kognitivno in možgansko rezervo oz. z zmožnostjo možganskih struktur, da se odzovejo na izgubo zmogljivosti možganov. Ko se staramo, se seveda starajo tudi naši možgani (npr. zmanjša se gostota beline in volumen sivine, celovitost beline je šibkejša ipd.): upočasnjuje se miselna aktivnost, pozabljamo, ne dosegamo iste stopnje pozornosti kot v prejšnjih letih in še bi lahko naštevali. Dobra novica je, da se v primerjavi z enojezično populacijo ostareli dvojezični govorci učinkoviteje poslužujejo nevralnih virov in možganskih regij, ki običajno niso soudeležene pri reševanju jezikovnih ali kognitivnih nalog. Teh učinkov ne beležimo le pri zgodnjih dvojezičnih govorcih, ampak tudi pri osebah, ki so se za učenje drugega jezika odločile pozneje v življenju. Učenje in raba dveh jezikov pogosto pomagata tako pri ohranjanju volumna sivine in beline, kot tudi pri ohranjanju celovitosti beline pri staranju.

Odrasli učenci tujih jezikov podvomijo, da se bodo kdaj dovolj dobro naučili novega jezika. Pazijo na pravilno izgovarjavo, pridno širijo besedišče, se izpopolnjujejo v pisni komunikaciji in stremijo k »popolni dvojezičnosti«. Kaj bi kot strokovnjakinja za dvojezičnost svetovali takemu učencu?

Govorci ne dosegamo popolnosti niti v prvem jeziku, ne poznamo pomena vseh besed, zapisanih v slovarju, nimamo jezikovnih sredstev, primernih za sporočanje v vseh okoliščinah. Na primer, če nismo ladijski inženirji, se ne bomo znali strokovno pogovarjati o ladijski strojnici. Zato strokovnjaki raje uporabljajo termin »uravnotežena dvo- ali večjezičnost«, ki označuje govorčevo zmožnost primerne in samozavestne uporabe jezikov v danih okoliščinah. Tako v otroštvu kot tudi kasneje v življenju sta za doseganje uravnotežene dvo- ali večjezičnosti odločilni visoka izpostavljenost jeziku in frekvenca uporabe, zato je smotrno, da se postavimo v situacije, ki nam to omogočajo.

Kaj bi svetovali staršem, ki se odločijo, da bodo svojega otroka vzgajali dvojezično?

Da se za to odločijo čim prej, so vztrajni in kljubujejo morebitnim težavam. Raziskovalci namreč ugotavljajo, da so se tudi starši, ki so svoje otroke uspešno vzgojili v večjezične govorce, srečevali s težavami in so zato vlagali veliko energije v večjezično vzgojo svojih otrok, saj je otroku treba nuditi čim več jezikovnih spodbud ter poskrbeti, da bo jeziku izpostavljen in da ga bo uporabljal ne samo z odraslimi, ampak tudi s sovrstniki.

Jana Žigon
LANGUAGESITTERKA ZA ITALIJANŠČINO IN SLOVENŠČINO

Prijavite se na e-novice: