|
Avtor: KAJA GALIČ LENKIČ
Da bom jezikoslovka, so doma ugotovili pri mojih štirih letih, ko sem napisala in ilustrirala svojo prvo slikanico; leto kasneje pa še drugo. Moje slikarske sposobnosti se od takrat niso posebej izboljšale, ljubezen do besede pa me je iz rodnih Brežic vodila na Filozofsko fakulteto v Ljubljani na študij francoskega in ruskega jezika ter njunih književnosti. Vendar jezik niso le knjige; jezik so ljudje, kultura, sociologija, psihologija, zgodovina, geografija in odnosi. In da vse to zares ponotranjiš, je med učenjem tujega jezika obvezna postaja tudi obisk držav ciljnega jezika. Študijske izmenjave na pariški Sorboni in moskovskem MGU so mojo navdušenost do jezikanja še poglobile.
Študijske izmenjave na pariški Sorboni in moskovskem MGU so mojo navdušenost do jezikanja še poglobile.
Od prevajalke …
Med študijem in po njem sem delala v različnih podjetjih kot prevajalka. Delo mi je bilo sicer všeč, saj sem lahko znanje, pridobljeno med študijem, uporabila v praksi. Vseeno pa sem ves čas čutila, da svojega poslanstva nisem izpolnila. V meni je od nekdaj kipelo od navdušenja, ko sem ljudem okoli sebe pripovedovala o tujih deželah, njihovih ljudeh in jeziku: ali ste vedeli, da Francozi rečejo zelju chou [ʃu], ljubčku pa chouchou [ʃuʃu] (torej 'zeljezelje')? Ali pa, da je krompir 'jabolko zemlje' – pomme de terre [pɔmdətɛʀ] (pri Francozih vsekakor ne moremo mimo hrane)? Pa sestrska ruščina, ki je slovenščini tako zelo podobna, a se od nje hkrati močno razlikuje: naj vam ne bo nerodno uporabiti besed ножницы [nožnicy], спички [spički] in секрет [sekret]; pomenijo namreč škarje, vžigalice in skrivnost!
Moskovska državna univerza – MGU –, kjer sem preživela tri poletja.
… do učiteljice!
Odločitev je bila na dlani: učiteljica bom! Vrnila sem se na Filozofsko fakulteto, naredila pedagoško-andragoške izpite in službo v pisarni zamenjala za dinamično delo na terenu, pri sebi doma, pri drugih doma, po Skypu, na sprehodu ali v kavarni. Z Languagesitterjem® so se mi odprla vrata v ustvarjalno in svobodno delo, polno izzivov, novih znanj (jezikovni trenerji se vsak dan naučimo kaj zanimivega – bodisi med pripravo učne ure bodisi na srečanjih s svojimi učenci in v pogovoru z njimi), predvsem pa prečudovitih trenutkov in iskrenega veselja ob vsakem na novo usvojenem koraku mojih tečajnikov.
Azurna obala – Ile de Porquerolles.
Kako se učiti tujega jezika? Po vseh kanalih!
Vemo, da je za uspešno učenje najvažnejša notranja motivacija. Iskreno zanimanje za jezik pri tečajnikih zbujam tako, da jim predstavim tisto, kar v danem trenutku najbolj potrebujejo ali si želijo, pri tem pa znanje prenašam po vseh kanalih – vidnih, slušnih in kinestetičnih. Kako se reče skakati čez kolebnico (corde à sauter [kɔʀd a sote] po francosko ali скакалка [skakalka] po rusko), se pač učiš med skakanjem čez kolebnico, s petjem Douce France ali Миленький ты мой si prav hitro zapomniš nove tuje besede, ne smemo pa pozabiti niti na filme, oddaje, članke in še posebej šale v tujem jeziku, za katere menim, da so eden najboljših načinov pridobivanja besedišča in utrjevanja slovnice.
–22 stopinj v Moskvi (v ozadju katedrala Kristusa Odrešenika).
Francoščina za zaljubljene in ruščina za poslovneže
Svet se danes vrti tako, da moramo na delovnem mestu govoriti več tujih jezikov, ki pa jih lahko s pridom uporabimo tudi na potovanjih (ki postajajo vse dostopnejša), pri gledanju televizije (120 programov v različnih jezikih omogoča že skoraj vsak TV-paket), pri ljubezenskih osvajanjih (nikar ne trdite, da še nikoli niste rekli kakšne tuje besede samo zato, da bi naredili dober vtis!) ali preprosto kar tako. Francoščina še posebej velja za jezik, ki se ga marsikdo želi naučiti zato, ker zveni tako zelo privlačno. Poleg Je t'aime in Voulez-vous coucher avec moi ce soir? Francoz(inj)e očara še kakšen prikupen (chouette) stavek več – ki se ga na tečaju seveda naučimo. Ruščino pa tečajniki pogosto izberejo iz službenih potreb, da lahko svoje poslovne partnerje sestankih prepričajo s Конечно, мы можем разговаривать по-русски (Seveda lahko govorimo po rusko)!
Katedrala Vasilija Blaženega v Moskvi.
Veliko osebnosti
Menda imamo ljudje v vsakem jeziku, ki ga govorimo, drugačno osebnost. Nekaj resnice je že v tem. Mislim, da sem v francoščini bolj romantična, na ruščino me veže slovanska duša, v slovenščini pa najbolje poznam tudi svoje nejezikoslovne plati: izredno me veseli glasba in že 23 let igram violino, rada potujem in pri tem fotografiram, berem, ližem sladoled, se kopam v morju in družim s številčno družino in prijatelji. Вот – voilà!
0 Comments
Leave a Reply. |
