Kako dobro znamo Slovenci angleško?






Ko govorimo o znanju angleščine v naši državi, pogosto pride do zanimivega paradoksa: na splošno se strinjamo, da smo Slovenci nadarjeni za jezike in da niti ni tako zelo nenavadno, da nekdo zna dva, tri ali celo več tujih jezikov; ko pa moramo oceniti svoje lastno znanje tujega jezika, na primer angleščine, situacijo predstavimo veliko bolj pesimistično in nesamozavestno. Zakaj je tako in kakšna je dejanska slika?
Narodna noša

Dobrodošli v Sloveniji, državi, talentirani za jezike. (Foto: Slovenia.info)

Tujina nas občuduje

Ena prvih reakcij tujih obiskovalcev Slovenije je presenečenje nad tem, kako dobro Slovenci znamo angleško. Le redko namreč naletijo na situacijo, v kateri se zaradi neznanja slovenščine ne bi znašli. Na to pogosto opozorijo tudi tisti, ki so se preselili v Slovenijo in po več letih bivanja tu še vedno čisto lepo shajajo le z osnovnim znanjem slovenščine. Za to ni krivo njihovo pomanjkanje motivacije za učenje slovenščine (čeprav je dobro znanje angleščine domačinov lahko tudi potuha), temveč dejstvo, da Slovenci težko potrpežljivo čakamo, da se nekdo spomni prave besede v slovenščini, ampak takoj preklopimo v angleščino. 
Presenečeni?

Tujce vedno navduši prav naše dobro znanje tujih jezikov.

V svetovnem merilu pri angleščini enostavno »razturamo«

V Sloveniji je bilo gotovo najbolj odmevno in za našo samozavest neprecenljivo mednarodno poročilo kazalnika angleščine kot tujega jezika (EF English Proficiency Index) iz leta 2015, po katerem smo se odrasli Slovenci s svojim znanjem angleščine kot tujega jezika uvrstili na šesto mesto na svetu. Po podatkih iz poročila naj bi se v Sloveniji v angleščini brez težav sporazumevalo kar 64,97 % odraslih prebivalcev. Pred Slovenijo so se na lestvico uvrstile Švedska, Nizozemska, Danska, Norveška in Finska. V sami eliti »talentiranih za jezike« se Slovenci znajdemo tudi v drugih raziskavah, po podatkih OECD smo na primer med najuspešnejšimi tudi na mednarodnih preizkusih znanja angleščine, kot sta TOEFL (Test of English as Foreign Language) in PISA (Programme for International Student Assesment). 
Najboljši govorci angleščine

V mednarodnem merilu sodimo po znanju angleščine v sam vrh.

Razlogi za odliko 

Če še malo ostanemo pri zgoraj omenjenem mednarodnem poročilu: razlogi za tak uspeh naj bi izhajali že iz zgodovine, saj se je Slovenija razvila na temeljih večkulturnosti (tako je v spremni besedi objavljenega poročila zapisal angleški časopis Independent). K temu veliko doda tudi dejstvo, da smo zaradi svoje majhnosti primorani znati še kakšen drug jezik, do prvega tujega jezika pa nas nikjer v Sloveniji ne loči več kot ena ura; zaradi tega smo skoraj vsi vsaj posredno odraščali še z enim jezikom poleg materinščine. 

Dragi sedemletnik, naj ti predstavim angleščino

Ko govorimo o dobrem znanju angleščine v Sloveniji, ne moremo mimo šole. Angleščina se kot prvi tuji jezik trenutno poučuje od drugega razreda dalje, torej nam angleščino predstavijo najkasneje pri sedmih letih. Sicer se lahko angleščina kot prvi tuji jezik po podatkih MIZŠ poučuje kot neobvezni izbirni predmet tudi že v prvem razredu osnovne šole. V nekaterih primerih angleščino na prvem mestu nadomesti nemščina, vseeno pa naj bi bila angleščina prvi tuji jezik v kar 97 % osnovnih in 95 % srednjih šol. 
Igra

V Sloveniji se z angleščino najkasneje srečamo pri sedmih letih.

Kje se torej zalomi?

Vsa statistika in rezultati standardnih preverjanj znanja iz angleškega jezika javno govorijo o našem visokem nivoju sposobnosti komuniciranja v angleščini. Zakaj se torej povprečen Slovenec počuti tako negotovo pri uporabi tega jezika, zakaj se opisuje z besedami »sem trd za jezike«, zakaj čuti blokado in strah ter zakaj po osmih letih učenja angleščine v osnovni šoli in po večini še štirih letih učenja angleščine v srednji šoli jezikovne šole še vedno največ služimo prav s tečaji angleščine?
Strah

Kljub znanju jezika povprečen Slovenec ob soočenju z angleščino obnemi.

Pasivno učenje tujega jezika

Tujega jezika se učimo pasivno, skozi poslušanje in branje, ter aktivno, skozi govor in pisanje. Za dobro znanje tujega jezika je nujno, da redno enakomerno izmenjujemo eno in drugo. V šoli je na voljo le malo časa in skoraj nemogoče je, da bi v 45 minutah, kolikor traja šolska ura, vsakemu učencu dali priložnost, da svoje misli in prepričanja deli z ostalimi. Zato se pogosto zgodi, da gre lahko mimo več ur, ne da bi sploh spregovorili, ali pa spregovorimo le, ko smo na vrsti za branje primera iz domače naloge. Aktivnega učenja nam tako kronično primanjkuje, kar se kasneje manifestira v blokadi, ki jo naši uporabniki najbolj tipično opišejo z naslednjimi besedami: »Skoraj vse razumem, ne znam pa govoriti.« Do te teme pridemo na skoraj vsakem uvodnem sestanku z bodočimi strankami in vedno so hvaležne, ko jim razložim razlog za trenutno stanje (po večini blokado pripisujejo antitalentu za jezike). Prav zato na naših tečajih angleščine in drugih tujih jezikov toliko pozornosti posvečamo prav govornemu in pisnemu izražanju – aktivnemu delu učenja jezika –, pa tudi pri ostalih jezikovnih šolah so po navadi najbolj priljubljeni tečaji konverzacije.
Komunikacija

Jezik je sredstvo komunikacije, zato je primarni pogoj za učenje jezika sogovornik.

Nerelevantne vsebine

​Skozi svoje delo in poučevanje po naši metodi smo opazili, da je največja dodana vrednost pri učenju tujega jezika vsebinska prilagodljivost: da se človek jezika uči skozi njemu zanimive in pomembne vsebine in da v naučenem vidi smisel. Vedno poudarjamo, da je jezik orodje, s katerim izražamo sebe, svoje mnenje in svoje znanje. V šoli smo na tem področju dobili napačno predstavo o tujem jeziku. Do jezika smo namreč pristopili z analitičnim pristopom (največji poudarek je bil na slovnici), nismo pa doumeli njegove praktične uporabnosti. Tako znanje jezika najpogosteje enačimo s poznavanjem slovnice (največji šok doživijo tisti, ki so si s poznavanjem slovnice pridobili lep zalogaj odličnih ocen, realno stanje po zaključenem šolanju pa je bilo eno veliko razočaranje). Glede na to, da so nove generacije vedno bolj izpostavljene angleščini (pa tudi drugim tujim jezikom), je nujno narediti povezavo med angleščino, ki se jo učijo v šoli, in angleščino, ki jo živijo doma – gre vendar za eno in isto stvar.
Vsebina šteje.

Učenje jezika skozi nezanimive vsebine nima pravega smisla. Če nam tema ni zanimiva v materinščini, nam bo v tujem jeziku še manj.

Strah pred govorom, ko so v družbi Slovenci

Še ena zanimiva lastnost Slovencev, ki sem jo, moram priznati, občutila tudi na lastni koži in ne le med pogovori z našimi uporabniki, je strah pred uporabo tujega jezika, ko je v bližini drug Slovenec. Zagotovo razlog za to tiči v našem perfekcionizmu, ki je morda le naša osebnostna lastnost, zagotovo pa tudi ena od zapuščin učenja angleščine v šoli; ko smo večkrat dobilo informacijo, da smo namesto Past Perfect uporabili Past Simple, smo ponotranjil resnico, da je to narobe, ter jo posplošili v resnico, da časov ne znamo. Brez znanja časov se baje ne da govoriti angleško, torej smo raje tiho. Slovenci smo tudi zelo pametni, ko dobimo priložnost, da nekoga kritiziramo. Ko v javnosti na primer spregovorijo naši politiki, nimajo šans, da bi jo odnesli brez posmeha; kritični smo celo do športnikov, ki dosegajo izjemne rezultate, mi pa se zapičimo le v njihovo »rusko« (ali »koroško«) izgovorjavo. Tako zelo smo kritični le do Slovencev, medtem ko se Valentinu Rossiju nikoli ne bomo posmehovali, ker »tip je car« in zna dirkati, njegova angleščina pa je kvečjemu simpatična. Morda se podzavesto zavedamo svoje kritičnosti in enako pričakujemo tudi od svojih sodržavljanov. Moj nasvet je, da se posvetimo vsebini povedanega. Če smo strokovnjak na določenem področju, naj nas ocenjujo po tem in ne po znanju jezika, ki ni niti naš materni. Naj bo naš prvi cilj, da se naše sporočilo neovirano in pravilno prenese do sogovornika (navkljub napakam). Pomaga tudi kratka vaja: pomislite na to, kaj je res najhuje, kar se vam lahko zgodi, če pred znanci ali drugimi sodržavljani naredite napako v angleščini. Posmeh, obrekovanje, zaničevanje? Je res vredno, da vaše mnenje in vaše znanje ostaneta neizrečena? 
Par

Daj no, vem, da znaš!
Slovenci smo presneto dobri v znanju tujih jezikov. V svoji karieri še nisem srečala Slovenca, ki bi bil popoln začetnik v angleškem jeziku, pa smo pri LanguageSitterju® poučevali vse od 4- do 72-letnikov. Največja ovira smo mi sami: s preveč kritičnim pristopom do znanja jezika, visokim standardom, ki nas omejuje pri uporabi jezika, in napačnimi predstavami, kaj naj bi učenje in znanje tujega jezika sploh pomenila. Pri LanguageSitterju® se dnevno trudimo, da bi našli pravi način prav za vsakega posameznika. Vse, kar nas zavira, ima svoj izvor. Ko ga osmislimo, postaneta tudi učenje in uporaba tujega jezika veliko bolj smiselna in navsezadnje za Slovenca prav lahka. 


languagesitter
LANGUAGESITTERKA ZA ITALJANŠČINO

Prijavite se na e-novice: