“Kul je hendlat” z besedami v slengu in žargonu

Ste se kdaj vprašali, kolikokrat dnevno uporabite določeno besedo v slengu ali žargonu? Kako pa se lotiti uporabe in razumevanja slenga ter žargona pri učenju jezika? Zakaj je dobro vedeti nekaj tudi o teh pogovornih zvrsteh jezika, odkrijemo v nadaljevanju.

Zakaj je dobro poznati tudi nižje pogovorne zvrsti jezika?

Zakaj je dobro poznati tudi nižje pogovorne zvrsti jezika?

Nižje pogovorne zvrsti jezika (sleng, žargon, argo)

Interesne govorice so pogovorne zvrsti jezika, ki se oblikujejo in govorijo znotraj posameznih ožjih družbenih skupin.
Sleng je interesna govorica, ki jo uporabljajo pripadniki iste starostne skupine; najbolj znan je mladostniški sleng. Sleng je zelo spremenljiv, saj vsaka generacija glede na družbene in zgodovinske okoliščine prinaša nove besede, na sleng pa vplivajo tudi besede iz tujih jezikov, najpogosteje iz angleščine, zaradi narodne mešanosti pa so prisotni tudi elementi srbščine in hrvaščine. 
Žargon je govorica ljudi istega poklica oz. stroke. Žargonski izrazi so neuradni strokovni izrazi neke stroke, ki jih ljudje druge stroke težko razumejo. Poznamo žargon programerjev, gasilcev, avtomehanikov, kirurgov, profesorjev itd.
Poleg slenga in žargona poznamo še argo – jezik skrivnih združb, ki so razvile poseben način izražanja, da jih širša javnost ne bi razumela. Govorimo o jeziku marginalnih skupin, npr. zločincev.

Jezik skrivnih združb, recimo tatov, se imenuje argo.

Jezik skrivnih združb, recimo tatov, se imenuje argo.

Vključevanje slenga v učenje jezika

Pri učenju jezikov prevečkrat pozabljamo na tiste plasti jezika, ki ne spadajo med knjižne zvrsti, vendar so v jeziku lahko celo bolj pogoste od knjižnih. Če še tako obvladamo jezik, se kaj hitro znajdemo v zagati, ko se srečamo s slengom ali žargonom, zato je prav, da pri poučevanju jezika nekaj časa namenimo tudi interesnim govoricam. Tovrstno besedišče najdemo v glasbi, na spletnih straneh, družbenih omrežjih itd. Udeležencem tečajev lahko predlagamo, da pobrskajo po družbenih omrežjih in sledijo različnim stranem oziroma profilom (kot so npr. Gajstnice, Koša, Žargonaut itd.). Pozorni naj bodo tudi na komunikacijo s kolegi in sodelavci, ki uporabljajo pogovorni jezik. Slengovske izraze najdemo tudi v literaturi, s katero lahko učenje jezika popestrimo in tečajnikom predstavimo določen lokalni govor. 
Posluš ta komad – a štekaš?
Skladbe so odlično jezikovno orodje. Vse, kar moramo storiti, je, da najdemo besedilo in ga skušamo razvozlati. V slovenski glasbi najdemo kar nekaj slenga, ki vsebuje besede iz tujih jezikov, kot so spodaj označeni izrazi:

danes je petek in gremo ga densat
treba da prej se še fensi ušlensat (Rok Terkaj – Trkaj: Ljubljančanke)

brate, kamorkol gre zdej usi vejo njeno ime
buraz ona fura valentino meša pilule … ona luda je (Challe Sale: Ona)

Ob petkih gremo densat, kajne?

Ob petkih gremo densat, kajne?
Heštegi, lajki, posti na netu
Vsakodnevno se srečujemo z izrazi, ki počasi vdirajo v širši pogovorni jezik. Govorimo predvsem o besedah, ki se nanašajo na družbena omrežja. Najlažji način, da tovrstno besedišče spoznamo tudi v jeziku, ki se ga učimo, je, da pobrskamo po spletu – odpremo družbena omrežja, spremljamo objave in komentarje pod njimi ter skušamo sami uporabiti podobne besede pri komentiranju in objavljanju. Za boljše razumevanje si lahko pomagamo z orodji, kot so spletni portali (Termania, Žargonaut, Vukajlija) ali slovarji.

(Ne)razumevanje slenga v tujem jeziku

V zadregi zaradi nerazumevanja slenga sem se znašla tudi sama, ko sem pred leti prišla v Makedonijo in me je natakar najprej vprašal:
Vi se bendisuva li Skopje? (Ali se vam dopade Skopje?)
Nato sem v družbi naletela še na nekatere besede, ki jih nisem našla v slovarju oziroma študijskih zapiskih:
Iskačame večer šmizlo, da se picneš! (Gremo žurat zvečer, da se zrihtaš!) Toj e beter, da go hejtaš! (On je poden, ne maraj ga!)

Ob nepoznavanju slenga se lahko hitro znajdemo v zadregi.

Ob nepoznavanju slenga se lahko hitro znajdemo v zadregi.
Nekatere besede so v makedonščino prišle iz angleščine, veliko tudi iz turščine in ostalih sosednjih jezikov. Vsekakor je bila izkušnja s slengom odlična za moje nadaljnje učenje in zdajšnje poučevanje jezikov. Ugotovila sem, da se te besede slišijo in uporabljajo pogosteje kot tiste, ki sem se jih učila na fakulteti in v učbenikih, zato interesne govorice vključujem v svoje jezikovne treninge in stranke spoznavam z njimi. Tudi s pomočjo literarnih odlomkov – ali kot bi rekel Zvonimir Majdak v svojem romanu, kjer slenga ne manjka: Kužiš, stari moj?

Sleng in žargon bogatita jezik

Ponekod velja prepričanje, da sleng in žargon kazita jezik, vendar velja ravno nasprotno, saj oba prispevata k širjenju besedišča, olajšanemu komuniciranju z različnimi skupinami ljudmi in razumevanju večplastnosti jezika ter njegove kulture. Zato le poiščite zanimive slengovske besede v jezikih, ki se jih učite!


Lara Mihovilović
LANGUAGESITTERKA ZA HRVAŠČINO, SLOVENŠČINO IN MAKEDONŠČINO

Prijavite se na e-novice: