LanguageSitter® v šoli: Pogovor z učiteljico Bredo Banovšek






Pod okriljem AmCham Slovenija že tretje leto sodelujem pri projektu Učitelj sem! Učiteljica sem!, v okviru katerega izpostavljamo izjemne zgodbe učiteljev v našem šolskem prostoru. V času trajanja projekta sem tako imela priložnost spoznati nekaj najbolj kreativnih in navdihujočih posameznikov, za katere si lahko samo želim, da bodo križali pot šolanja mojih otrok. Ena od njih je zagotovo Breda Banovšek, učiteljica angleščine in nemščine na OŠ Toma Brejca Kamnik. Če se nam zdi, da nove generacije z njihovimi interesi in uporabo novih tehnologij komaj dohajamo, imam pri njej občutek, da je vedno en korak pred svojimi učenci. Ker ta mesec namenjamo učenju tujih jezikov pri šolarjih, sem jo povabila k pogovoru o najpogostejših vprašanjih, ki se nam porajajo glede učenja jezika v šolah. Breda namreč vedno odgovori naravnost in iskreno; če se le da, z memom.
Breda svoj teden v šoli najraje povzame v memih.

Breda svoj teden v šoli najraje povzame v memih.
Na tečajih pogosto opažamo, da šolarjem manjka pozitiven odnos do jezika ali odnosa do jezika sploh nimajo. Ta se nam namreč zdi ključen pri začetku usvajanja jezika. Glede na to, da ste šli študirat jezike in se potem posvetili poučevanju, so za to krivi tudi vaši učitelji jezikov?
Pri učiteljih in kasneje profesorjih sem imela veliko srečo, in to od osnovne šole pa vse do fakultete. S svojim delom in človeškostjo so postavili visok standard. Sicer sem že od nekdaj vedela, da želim postati učiteljica. Angleščina mi je vedno šla zelo dobro, zato je bila odločitev za poučevanje angleščine samoumevna. Z nemščino sem se srečala v srednji šoli in mi sprva ni bil tako »kulski« jezik kot angleščina, vendar sem ga vzljubila prav zaradi profesorice nemščine, ki je snov vedno razlagala z navdušenjem. Prav zaradi te profesorice sem se opogumila in šla nemščino tudi študirat. Ko sem med študijem naletela na ovire, sem se večkrat spomnila nanjo in na njene besede, ki so mi vsakič dale nov zagon.
Strinjam se, da če učitelj uživa v svojem delu, s svojim navdušenjem lahko motivira učence. V tem pogledu sem kar malo egoistična, saj v svoje ure pouka vključujem elemente, ki so mi blizu in me spravijo v dobro voljo. Veliko se učimo angleščine prek intervjujev s slavnimi osebami, navdihujočih govorov vplivnežev, pesmi, memov, interaktivnih kvizov, tekmovanj v pisanju pesmi in tudi prek plesa (priznam, devetošolci niso najbolj navdušeni nad mojimi plesnimi gibi, vendar se vsaj malo nasmejijo).
Breda na svojem terenu.

Breda na svojem terenu.
Ali se angleščina v šoli razlikuje od angleščine, ki so ji šolarji izpostavljeni zunaj šole?
Učenci večkrat razlikujejo med angleščino v šoli in izven nje. Ni jim namreč samoumevno, da je to ista angleščina. Pri tisti, ki jo uporabljajo med igranjem videoiger ali na družbenih omrežjih, niso obremenjeni s pravilnostjo zapisa besed ali uporabo ustreznega slovničnega časa. Nedolgo nazaj me je sedmošolec vprašal, zakaj se učimo slovnične čase pri pouku, če jih pa on ne uporablja, ko se pogovarja s prijatelji na Discordu. Zelo se trudim učencem s primeri iz vsakdanjega življenja prikazati smisel vsebine, ki jo obdelujemo, zato mi je bilo vprašanje še toliko bolj zanimivo. Z učenčevega obraza je bilo razvidno, da je mislil resno in da ga je odgovor iskreno zanimal. Prosila sem ga, naj mi pove, o čem se pogovarjajo, in hitro sva prišla do zaključka, da strukture, ki se jih učimo v šoli, spontano uporablja pri pogovoru. Menim, da je pomembno, da takšnim vprašanjem prisluhnemo, da spremljamo, o čem se učenci pogovarjajo, kaj jih zanima in kako so v stiku z jezikom v svojem prostem času. V pouk angleščine večkrat vključim videoposnetke, ki jih učenci sicer gledajo v svojem prostem času, in jih povežem z novim besediščem, slovnično strukturo ali poznavanjem kulture. Vključevanje vsebin, ki so učencem blizu, morajo biti premišljene in smiselne. Poučevanje angleščine ponuja toliko možnosti, ki krepko presegajo zgolj usvajanje ciljev iz učnega načrta. Z učenci lahko raziskujemo kulturo angleško govorečih držav na TikToku, spoznavamo sleng na družbenih omrežjih, spremljamo trenutno situacijo po svetu, analiziramo besedila popularnih pesmi in z odgovornim vedenjem na spletu pripomoremo k zmanjšanju spletnega nasilja in kritičnemu sprejemanju informacij. To so vsebine (v večini primerov v angleščini), katerim so izpostavljeni vsak dan. 
Koliko angleščine se lahko šolar nauči zgolj v šoli?
Učenci v šoli dobijo zelo dobre osnove, vendar tujega jezika vendarle ne moreš usvojiti v nekaj urah na teden. Dejstvo je, da pri pouku učenci ne dobijo veliko priložnosti za komunikacijo v angleščini, ki je glavni cilj poznavanja jezika. Učence je treba motivirati, da so v stiku z jezikom tudi v svojem prostem času. Veliko je učencev, ki pišejo teste zelo dobro, poznajo besedišče in znajo uporabljati slovnične čase, vendar nimajo samozavesti, ko pride do ustne komunikacije. Učencem predlagam spletne vsebine, zanimive strani na družbenih omrežjih, kanale na YouTubu in možnost komuniciranja z menoj v angleščini po pouku. Kolikor mi dopušča čas, se z učenci v manjših skupinah dobimo pred poukom ali po njem in se v angleščini pogovarjamo o vsakdanjih temah.
Sedaj že slavna tabla memov v Bredini učilnici.

Sedaj že slavna tabla memov v Bredini učilnici.

​Znani ste po svojih memih
, ki jih redno vključujete v svoje ure angleščine in nemščine. Zakaj memi in kaj doprinesejo k učenju jezika?
Meme je univerzalni jezik. Memi sledijo novim globalnim trendom in niso zgolj slike, ki prikazujejo neka čustva. Lahko jih uporabim za vizualno spodbudo učencem ali za pogovor o določeni temi. Memi popestrijo teste, razlago slovničnih struktur in učencem podajo povratno informacijo o njihovem delu. Če je na memu beseda, ki je učenec ne razume, bo motiviran, da jo poišče v slovarju ali pa bo njen pomen razbral iz konteksta. Opažam, da so memi učencem »domači«, saj jih sprostijo (zlasti ko jih vidijo na testu) in nasmejijo, obenem pa si tako snov bolje zapomnijo. Tudi sama svoje doživljanje najlažje izrazim preko memov, ki jih objavljam vsak teden. Učenci se tako lažje poistovetijo z mano in bolje razumejo, kako njihova dobra in slaba dejanja vplivajo name. S tem skušam vzpostaviti iskren in korekten odnos z učenci, obenem pa delujejo kot samorefleksija in evalvacija mojega tedna. 
Breda v test vedno vključi tudi meme.

Breda v test vedno vključi tudi meme.

​Kateri so vaši ključni trije nasveti šolarjem glede učenja angleščine?
1. Učenci naj svoje interese povežejo z učenjem angleščine.
Če radi gledajo serije na Netflixu, naj si nastavijo angleške podnapise. Če radi poslušajo angleško glasbo, naj zraven berejo besedila. Če potrebujejo motivacijo za vsak dan, naj poiščejo angleške citate na spletu (ali citate iz svojih najljubših filmov ali knjig), jih prepišejo ali natisnejo ter polepijo po sobi ali po zvezkih. Naj na YouTubu poiščejo posnetke, ki se ukvarjajo s poučevanjem angleščine na zabaven način, ali angleške posnetke na temo, ki jih zanima (npr. zgodovina). S prijatelji naj se pogovarjajo v angleščini. Napišejo naj pesem v angleščini s pomočjo slovarja. Sestavijo naj kviz v angleščini (npr. kako dobro poznam svoje prijatelje) na Kahootu in naj povezavo delijo med svoje prijatelje. Če jim zmanjka idej, naj povprašajo svoje učitelje v šoli. Prepričana sem, da jih bodo znali usmeriti.

2. Napake so normalen del učenja.
Nič ni narobe, če učenci besedo napišejo narobe, napačno izgovorijo ali če uporabijo napačen čas. Pomembno je, da ugotovijo, kaj je narobe in zakaj in napake popravijo. Velikokrat se zgodi, da pri pregledu nalog učenci napačne rešitve samo popravijo, vendar še vedno ne vejo, zakaj je bila njihova rešitev napačna. Napake je treba analizirati in razumeti, saj se bodo le tako lahko naučili in napredovali. Naj jim ne bo nerodno vprašati učitelja za dodatno razlago.

3. Učenci naj delajo domače naloge.
Nihče ne mara domačih nalog, a v resnici je ta »nadloga« izjemno učinkovita. Tako kot v življenju je tudi pri jeziku smiselno nejasnosti odpraviti takoj, saj se bodo sicer le še stopnjevale. Če učenci domače naloge ne znajo rešiti, je to zelo pomembna povratna informacija za učitelja. To pomeni, da učenci potrebujejo dodatno razlago oz. pomoč pri reševanju. In s tem ni prav nič narobe. Jezik usvajamo po stopničkah (tu, žal, dvigalo ne deluje), in če ena stopnička ni osvojena, bo do naslednje, kaj šele do vrha, težje priti.
Vsaka domača naloga je tudi nov stik z jezikom, pri nekaterih celo edini dostop do jezika zunaj učilnice. Reden stik je pri učenju jezika namreč ključnega pomena.

Dober meme vedno pozitivno popestri še tako težke teme tudi na naših tečajih.

Dober meme vedno pozitivno popestri še tako težke teme tudi na naših tečajih.
Že od začetka je vizija LanguageSitterja®, da jezikovnim šolam jezikovnih tečajev angleščine za šolarje ne bi bilo več treba ponujati. Verjamemo, da bo prišel dan, ko bosta angleščina v šoli in tista vedno bolj pogosta izven nje odlično sodelovali in se smiselno povezovali, šolarji pa bodo takoj prepoznali njeno uporabno vrednost. Z učitelji, kot je Breda, smo na dobri poti. Do takrat bomo pri LanguageSitterju® s šolarji z veseljem usvajali tudi angleščino. Poleg nje pa je še toliko drugih jezikov, ki bi jih radi predstavili novim generacijam!

Deana Jezeršek

DEANA JEZERŠEK


Deana Jezeršek
DIREKTORICA

Prijavite se na e-novice: