AVTOR: TJAŠA LENARČIČ

Motivacija je pri učnemu procesu izjemno pomembna. Od nje je odvisno, kako hitro in učinkovito si bomo neko snov zapomnili, pogosto pa tudi, kako dolgo bomo pri učenju vztrajali. Z motivacijo se veliko ukvarjamo tudi na naših jezikovnih treningih in ji veliko pozornosti posvetimo že na prvem pogovoru s posameznikom, ki se podaja na pot usvajanja jezika. Dobro poznavanje izvora motivacije je ključno za dobro pripravo in v nadaljevanju uspešno učenje. Tokrat smo pod lupo vzeli predvsem motivacijo pri otrocih in mladostnikih. 

Kaj sploh je motivacija in od kod izvira? V grobem delimo motivacijo na notranjo, torej tisto, ki prihaja iz nas, ter zunanjo, tisto, ki prihaja iz našega okolja. Med njima ni ostre meje in se med seboj lahko prepletata.

Notranja motivacija

Pri notranji motivaciji gre za neposredne spodbude, ki nastanejo znotraj nas samih, npr. ko želimo razumeti, o čem se nekdo pogovarja, kako se kakšni stvari reče, kaj piše v zapisu, o čem govori pesem itd. Značilna je za otroke in s starostjo navadno upada. Je najmočnejša oblika motivacije in zagotavlja kakovostne rezultate.

Zunanja motivacija

Pri zunanji motivaciji gre za posredne spodbude, ki jih dobimo iz okolja, npr. od staršev, učiteljev, vrstnikov (ko dobimo dobro oceno, ko nas kdo pohvali oz. spodbuja) pa tudi iz širšega okolja (npr. velikost razreda, trenutno počutje, čas v dnevu/tednu/letu ipd.).

Med učenjem se lahko na te spodbude odzovemo s pozitivnimi (veselje ob pohvali, zadovoljstvo ob dobro opravljenem delu) ali negativnimi čustvi (razočaranje ali tesnoba zaradi slabe ocene v šoli), ki nadalje vplivajo na naš odnos do jezika in učni proces ter tudi na lastno samopodobo.

Nagrade in kazni so zagotovo med najbolj znanimi in najpomembnejšimi dejavniki zunanje motivacije. Nagrade (v obliki pohval, spodbud) zelo pozitivno vplivajo na otrokovo samopodobo in odnos do jezika, pri obravnavi neuspeha pa moramo biti precej bolj previdni, saj se lahko otrokova samozavest in samopodoba hitro skrhata. Pri procesu učenja zato raje poudarjajmo uspehe, otroku pa razložimo, da so neuspehi sestavni del procesa učenja in da se da z vztrajnostjo in trudom veliko doseči.

Tekmovanja so zanimiv način spodbude pri učenju, saj se otroci pogosto trudijo, da bi bili boljši od drugih. Vseeno je treba aktivnost dobro razmisliti, saj se neuspeh marsikomu zdi neprijeten, stresen ali celo ponižujoč, kar lahko privede do slabe samopodobe in tako do obratnega učinka – demotivacije. Skupinska tekmovanja lahko situacijo spremenijo, saj tako neuspeha ne doživljamo preveč osebno. Lahko poskrbimo tudi, da so tekmovanja včasih odvisna od sreče (npr. igre, v katerih odloča met kocke).

Materinščina je prvi jezik, ki smo ga usvojili v zgodnjem otroštvu, v okviru družine in svoje kulture. Z njo se identificiramo in je bistvena sestavina našega razvoja na osebnostnem, čustvenem in socialnem področju. Učenje materinščine je del kognitivnega razvoja otroka in se tesno prepleta z oblikovanjem miselnega procesa in učenjem procesov komunikacije. Gonilna sila oz. motivacija otroka pri učenju materinščine je torej potreba po komunikaciji z drugimi oz. po sporočanju svojih misli.

Pri učenju tujega jezika je stvar nekoliko drugačna, saj se ga navadno učimo pozneje in se nam ni treba ponovno naučiti vseh procesov (komunicirati na tej stopnji načeloma že znamo). Z novim jezikom smo navadno tudi manj v stiku in ni nujno potreben za komunikacijo z našimi najbližjimi, zato moramo učenje osmisliti na drugačen način. Vsekakor moramo tudi pri tujem jeziku spodbujati notranjo motivacijo, torej potrebo po komunikaciji z drugimi.

Pri poučevanju otrok (starih do približno 11 let, pri čemer je treba upoštevati, da so razlike v intelektualnem razvoju pri otrocih v tej starosti lahko zelo velike) se moramo izogibati razlagi pravil in abstraktnemu govorjenju o jeziku. Otroke zanima predvsem, kako in zakaj lahko jezik uporabijo. Potrebujejo tudi več ponavljanja in utrjevanja. Imajo krajšo sposobnost koncentracije, zato je pomembno, da je pouk razgiban, živahen in zanimiv. Treba je izkoristiti njihovo naravno radovednost. 

Pri učenju tujega jezika lahko za motivacijo poskrbimo z različnimi aktivnostmi, ki otroku pomagajo obdržati pozornost in spodbuditi naravno radovednost. Pomembno je, da je učenec vseskozi aktivno vključen v učenje, da jezik aktivno uporablja pri različnih aktivnostih in da so vsebine zanj zanimive.

Zbrali smo nekaj idej, ki vam lahko pomagajo, da svojega otroka motivirate in mu tako pomagate pri učenju tujega jezika.

• Bodite tudi sami navdušeni nad jezikom in ga uporabljajte: Otrok bo navdušenje hitro delil z vami. Ko vas bo slišal, da govorite v tujem jeziku, ga bo to pritegnilo in vas bo poskušal oponašati.
• Naredite učenje zabavno: V učenje vključite zabavne aktivnosti, igre, kot so namizne igre – pri njihovi uporabi pa se pogovarjajte le v tujem jeziku.
• Vsebine prilagodite otrokovim interesom in njegovi osebnosti: Tudi z izbiro tem lahko veliko pripomoremo k temu, da otroka pritegnemo k jeziku, saj na ta način najlažje pridobimo njegovo pozornost.
• Pustite otroku, naj sodeluje pri izbiri in pripravi gradiv: Vključenost v proces izbire pripomočkov, knjig, iger in drugih aktivnosti ga bo zagotovo spodbudila k sodelovanju, saj bo tako izbral nekaj, kar ga zanima.
• Presodite, kako se otrok počuti: Za učenje je treba izbrati pravi čas. Zagotovo spoznavanje jezika ne bo prav uspešno, če se bo otrok lotil učenja, ko je utrujen ali slabe volje.
• Uporabite resnične situacije: Otroci imajo ogromno domišljije in se radi igrajo igre vlog. Odigrajte skupaj situacijo v trgovini, na avtobusu, v knjižnici, na morju … Pustite otroku, naj izbere situacijo in uporabite resnične pripomočke (npr. menu iz restavracije, knjige, pripomočke za na plažo ipd.), ki jih po potrebi najprej poimenujte v tujem jeziku. Odigrajte situacijo, nato lahko vloge zamenjate.
• Podpirajte otroka pri šolskih obveznostih: Otroku pomagajte, če je treba, predvsem pa ga spodbujajte in pohvalite za trud, ki ga vlaga v učenje. To mu bo pomagalo pri vzpostavitvi pozitivne samopodobe in odnosa do jezika.
• Uporabljajte aplikacije in spletna gradiva: Na spletu lahko najdete ogromno zanimivih gradiv: od knjig in pesmi do iger in video vsebin, ki bodo zagotovo pritegnile vašega otroka.
• Poskusite najti situacije, v katerih bo otrok lahko jezik uporabljal v komunikaciji z drugimi: Primarni namen jezika je komunikacija z drugimi, zato jih bo to na najbolj naraven način motiviralo za uporabo jezika. V svoji okolici poskusite najti tuje govoreče skupnosti ali aktivnosti, ki se odvijajo v tujem jeziku (npr. lutkovne predstave za otroke, ogled filmskih predstav ipd.). Lahko jih tudi spodbudite, da napišejo razglednico ali sporočilo za sorodnike oz. prijatelje, ki govorijo kak drug jezik.

Upam, da vam bodo predlogi prišli prav. V naslednjem zapisu bomo z vami delili še nekaj dobrih praks in nasvetov naših jezikovnih trenerjev.