|
Avtor: ANITA MIRJANIĆ
Ja, tak je vrstni red za vse nas, ki prihajamo z juga. V današnji družbi je razširjenih veliko stereotipov o južnjakih in nekaj jih zagotovo drži. Bolj kot vse drugo je za nas pomembna družina; in to ne samo tista ožja. V družino spadajo vsi, ki jim rečemo živjo in kako si ter kaj je novega pri vas. Tako se na skoraj nobenem slavju ne zbere manj kot trideset ljudi. In da, slavij je veliko. Praznujemo rojstne dneve, družinske slave, praznike in tudi spomine na pokojne. Pomembno je, da se veliko je, pije in druži.
Za nas južnjake je bolj kot vse drugo pomembna družina. Aja, fotka je nalašč kičasta!
Balkanski esperanto
Družini LanguageSitter® sem se pridružila leta 2016 kot jezikovna trenerka za srbski jezik. Kar sem najprej opazila, je to, da Slovenci relativno dobro razumejo srbski jezik, govorijo pa balkanski esperanto, neko mešanico slovenščine in vseh južnih jezikov. Tako se slovenska beseda naglasi malo po južnjaško, poudari se močna črka L in to je to. No, tako lahko spet ni. In marsikatera beseda v srbskem jeziku pomeni čisto nekaj drugega kot v slovenščini. Tako biti trudna ne pomeni 'biti utrujena', ampak kar 'biti noseča'. In biti prost v srbskem jeziku pomeni 'biti primitiven'.
Slovenci relativno dobro razumejo srbski jezik, govorijo pa balkanski esperanto, neko mešanico slovenščine in vseh južnih jezikov.
Ker je jezik živa stvar, se neprestano spreminja. Zanimivo je, da se srbski jezik v zadnjih desetletjih ni veliko spremenil, kar pa ne velja za vsakdanji sleng, ki ga je moč zaslediti v večjih mestih. Če je v Sloveniji modno uporabljati angleške besede ali skovanke, mladi Beograjčani snujejo kar lastne besede, ki nimajo z angleščino nič. A hkrati je in uporaba arhaizmov, ki so tako stari, da jih marsikateri mladi Srb zamenja za nov izraz.
Pravijo, da so južnjaki odlični pripovedovalci zgodb in šal. Res je, jezik pri nas teče, je melodičen in predvsem poln drame, superlativov in čustvene intenzitete. Ko govoriš, deluje obrazna mimika in miga celo telo. Pomagamo si z rokami, številnimi psovkami (kako boš drugače čustveno opisal dogajanje?!) in glasbo.
Beograd - mesto dam
Beograd je vedno slovel kot mesto, v katerem ne vlagaš toliko v sebe kot na sebe. Pomembno je, kako si oblečen in kako si videti. Beograd zaživi predvsem zvečer – in takrat je pomembno, da je vsakdo kot iz škatlice. Dolgo časa sem potrebovala, da sem sprejela dejstvo, da v Ljubljani ni uradnega sprehajališča, po katerem bi se ženske sprehajale v petkah in razkazovale svojo najnovejšo kolekcijo oblačil. V Beogradu se to dogaja vsako popoldne in vsak večer. A obleka ni vse, pomemben je celoten paket: način govora, artikulacija, poznavanje zadnjih kulturnih trendov, način pripovedovanja šal, karizma, spremljanje dogajanja v mestu – vse to te naredi pravega Beograjčana.
Beograd je vedno slovel kot mesto, v katerem ne vlagaš toliko v sebe kot na sebe.
Večer mineva počasi, v dobri družbi, ki počasi je in počasi pije. Vse to se dogaja ob zvokih glasbenikov, ki v živo igrajo tvoje najljubše pesmi. In ravno to je tisto, kar pogrešam v Ljubljani: hrano, pijačo in živo glasbo obenem in vse do jutranjih ur, dokler ne odide zadnji gost. Saj je življenje samo bolj pomembno kot služba, mar ne? In ob slovesu trije poljubi, ne dva kot v Sloveniji, temveč trije – da drži kot pribito – in poleg tega še stisk roke.
Srbski jezik ima dušo
Naše ure srbskega jezika so sproščene. Povemo si tudi kakšen vic. Predvsem pa opažam, da imajo naši tečajniki željo čutiti srbski jezik, ker ta pove mnogo in še več. Je speven, a hkrati grob, čuten in hkrati trd ter nepozabno smešen. Učenci radi gledajo srbske filme in me sprašujejo po srbski glasbi.
Slovnica? Malo usput, saj je poudarek na konverzaciji. In ta je vedno polna smeha in slikovitega pripovedovanja. Svoje ure velikokrat zaključimo ob dobri hrani in pijači, tako da so res v duhu srbske kulture.
0 Comments
Leave a Reply. |
