Avtor: NASTJA DIJAK ADAME

Nemščina je vse to, kar vam že od nekdaj govorijo: težka, trda, nemogoča! Vendar je poleg vsega tega še marsikaj drugega. Ponuja nam širok nabor lastnosti, zaradi katerih se včasih vprašamo, ali smo bipolarni mi ali nemščina. Učenje (včasih prav tako poučevanje, da si ne bi mislili, da je nam kaj lažje) nemščine je en velik vlak smrti, ki te pelje od postaje puljenja las do srčnega krohotanja in obratno. Ko se tako odločimo za učenje nemščine, se marsikdaj ozremo in malo podvomimo v odločitve, ki jih sprejemamo v življenju, kajne? No, pa ni vse tako grozno, kot je slišati in videti na prvi pogled – še huje je! Pravijo, da malo heca mora biti … Zato v tem zapisu izpostavljam nekaj konkretnih, na prvi pogled celo nemogočih problemov, ki nam jih vsakodnevno povzroča nemščina – v malo drugačnem stilu in na malo bolj hudomušen način. Seveda z namenom, da ovržem mite, kot so: nemščina je preresna, pretežka in nemogoča za učenje. 

Biti Prlek ima svoje slabosti in prednosti. Slabost je, da je naše narečje tako, da nas itak nihče ne zastopi. Prednost pa je, da nam prav to naše lepo narečje omogoča brezhiben izgovor vseh črk s »pikicami zgoraj« (beri: ä, ö, ü). Da ne boste rekli, da se vam le smejim, ko vas poslušam, kako se trudite, vam ponujam naslednjo rešitev: ä izgovorite tako, da usta oblikujete, kot da bi želeli reči a, in izgovorite e; ö izgovorite tako, da usta oblikujete, kot da bi želeli reči o, in izgovorite e; za ü pa usta oblikujete, kot da bi želeli reči u, in izgovorite i. Pa da niti slučajno več ne slišim, da ste si nov parfum kupili v Milerju!

Grundstücksverkehrsgenehmigungszuständigkeitsübertragungsverordnung. Ja, je kar dolga ta beseda, ne? Pravzaprav razmišljam, ali je to korekten način, da vam povem, da je sestavljanje in zlaganje besed v nemščini pravzaprav super (smiselna in logična) stvar! Oglejmo si, kako enostavno je sestavljanje besed v praksi:

• Orangen + Saft = Orangensaft ali pomaranče + sok = pomarančni sok
• frei + Zeit = Freizeit ali prosti + čas = prosti čas
• Haus + Tür + Schlüssel + Loch = Haustürschlüsselloch ali hiša + vrata + ključ + luknja 

Verjetno bi bila nemščina lažja, ampak obenem veliko bolj pusta. Vzemimo za primer glagol kommen (priti). Sam zase je čisto običajen in dolgočasen glagol. Če ga pa opremimo z dodatki, dobimo čudovite kreacije, kot so na primer: ankommen (prispeti), auskommen (razumeti se), bekommen (dobiti), entkommen (uiti), herkommen (izvirati), mitkommen (priti zraven), nachkommen (priti pozneje), verkommen (propadati), vorkommen (dogajati se), zukommen (bližati se) in še bi lahko naštevala. Ali ni naravnost fantastično, kako lahko z nekaj črkami spremenimo celoten pomen glagola in ga uporabimo v nešteto različnih kontekstih? Bogatenje besednega zaklada še nikoli ni bilo tako lepo. No, ne bom pretiravala s presežniki, ker bo drugače zvenelo že skoraj kičasto. 

A sem že uporabila glagol? A sem dala glagol na konec? A ni vedno na drugem mestu? Kje je zdaj glagol? Točno tako je in nič boljše. Zmedenost na vrhuncu. Vrstni red besed je konstanten izziv v življenju vsakega nemškega govorca, pa naj bo začetnik ali že skoraj naravni govorec. Ko imamo stavčne dele pred sabo, zapisane na listu papirja, je naloga videti lažje. Težje je, ko je treba stavek izustiti in vse postaviti na svoje mesto v trenutku govorjenja. Samo ne pozabi glagola, ne pozabi … glagola, GLAGOLA … in seveda predpon, obeh delov glagola (če je ločljiv) itd. Kot vsak jezik ima tudi nemščina svoja pravila, ki se jih razen izjemoma, kar se tiče stavčne strukture, drži.

Konec koncev je nemščina vredna vožnje. Treba se je dobro pripasati, obleči kak varovalni jopič ali dva ter vse vzpone in spuste oblaziniti … s kom drugim kot s svojim LanguageSitterjem®, ki bo skozi celotno noro vožnjo sedel z vami (tudi v prvi vrsti, če bo treba), vas držal za potno roko, z vami kričal in poskrbel, da boste do konca vožnje ohranili karseda mirne živce. Zato pa glavo pokonci, in kot bi rekli v nemščini: alles hat ein Ende, nur die Wurst zwei.