|
Avtor: KAJA MARINŠEK
Pojma »nemščina« in »pogoste napake« sodita skupaj vsaj toliko kot »nemščina« in domnevna »trdota« tega nadvse pragmatičnega jezika. O tem, kako nemogoče naj bi bilo v nemščini skupaj spraviti že en sam stavek, ne da bi pri tem storili najmanj tri napake, govorijo mnogi – celo tisti, ki se s tem tujim jezikom še nikoli niso srečali. A dejstvo je, da napake so in vedno bodo del učnega procesa; vzeti jih je treba tako rekoč »v zakup«, kajti le tako se česa tudi naučimo. Saj vsi vemo, da se (najbolje) učimo prav na napakah, pa čeprav slovničnih. Vsekakor pa ne škodi, če se nekaterim izmed njih vsaj delno izognemo oz. se pustimo o njih podučiti. Zato sledi kratek pregled t. i. »tipičnih« napak v nemščini. Če ste prepričani, da bi podoben »poduk« potrebovali tudi v angleščini, le preberite Anin blog o najpogostejših napakah v angleščini.
Napake so del učnega procesa.
1. »Zdaj grem domov.«
Začnimo pri »osnovah«, in sicer pri strukturi nemške povedi in njenih (stavčnih) členov. Če bi naključnega mimoidočega (z vsaj osnovnim znanjem nemškega jezika) vprašali po nemškem prevodu povedi »Zdaj grem domov.«, bi se njegov odgovor po vsej verjetnosti glasil takole: »Jetzt ich gehe zu Hause.« Napaka. Oziroma kar dve. Mogoče uganete, kje? Če ste odgovorili pritrdilno, ste osnove nemščine precej dobro utrdili. Če ste odgovorili nikalno, pa brez skrbi, kajti še tako velike nejasnosti se da v nemščini odpraviti s preprosto razlago, in sicer: (napisano) pravilo pravi, da se spregani glagol v nemških povednih stavkih (glede na položaj stavčnih členov) običajno nahaja na drugem mestu (gehe). Prav tako velja, da v povedi nikoli ne sme manjkati subjekt oz. oseba, na katero se glagol »opira« (ich). Oseba se lahko nahaja na samem začetku, v nasprotnem primeru pa vedno za spreganim glagolom. In kje se nahaja druga napaka v zapisani povedi? Seveda, vedno gremo domov, torej »nach Hause«, in smo doma, torej »zu Hause«.
Da bi dodobra utrdili oz. osvežili svoje znanje o besednem redu v nemških trdilnih povedih, lahko za vajo (ali pa za zabavo) popravite napake v spodnjih povedih:
Za vsako jezikovno oviro se skriva preprosta rešitev.
2. »Habst du einen Bruder?« – »Nein, ich habe keine Bruder.«
Ali ste že uganili, kje tičita napaki v zgoraj zapisanih povedih? Tako je, sta namreč dve. V prvi povedi smo napačno spregali nemški glagol »haben« (imeti), v drugi pa nismo uporabili le neustrezne oblike nikalnega zaimka »kein«, pač pa tega za nameček uvrstili še v napačen sklon. Naj najprej pojasnimo osnove spreganja nemških glagolov, med drugim glagola »haben«, pri katerem nastopi tudi nekaj manjših posebnosti. Končnice glagolskih oblik si sledijo po naslednje principu: ich habe, du hast, er/sie/es hat, wir haben, ihr habt, sie/Sie haben. Poudarjene so resda t. i. »tipične« končnice, vendar moramo biti pri nekaterih nemških glagolih, npr. pri »haben«, še posebej pozorni na spreminjanje »korena« in posledično na glagolske oblike za 2. (hast) in 3. osebo (hat) ednine ter 2. osebo množine (habt).
Pogosta napaka se pojavlja tudi na področju rabe členov, svojilnih in nikalnih zaimkov, denimo »ein/e«, »mein/e«, »dein/e«, »kein/e« itd. Če jim sledi samostalnik moškega (der) ali srednjega spola (das), člen oz. zaimek (v imenovalniku) nima končnice: »ein«, »mein«, »dein«, »kein«. Če mu sledi samostalnik ženskega spola oz. množinske oblike (die), člen prejme končnico -e: »eine«, »meine«, »deine«, »keine« itn. Seveda je poleg tega treba paziti tudi na rabo ustreznega sklona. V nemščini obstajajo štirje; za vsakega so značilne ustrezne končnice. V zgornjem primeru moramo uporabiti tožilnik (koga ali kaj imam?): zatorej »einen/keinen Bruder«. In še manjši nasvet – nemščina pozna izjemno prikladno besedo »Geschwister«, ki v slovenščini pomeni »sorojenci«. Če torej želite deloma »obiti« slovnico«, preprosto recite: »Ich habe keine Geschwister.« Bi vam torej uspelo izbrati ustrezno obliko člena v naslednjih primerih?
Vaja dela mojstra (tudi v nemščini).
3. »Ob nedeljah spim dlje, ker sem utrujen.«
Prav tako kot slovenščina tudi nemščina pozna kopico podrednih veznikov in odvisnih stavkov. Mnogim izmed vas se je ob omembi teh besednih zvez najverjetneje naježila koža, a celotna stvar res ni tako zelo kompleksna, če imate vsaj osnovno znanje matematike. Ja, prav ste slišali – matematike. Za primer vzemimo zgornjo poved in jo prevedimo v nemščino: »Am Sonntags schlafe ich länger, weil ich bin müde.« Namerno smo storili dve napaki. Prva se nanaša na »nedelje«, pri čemer imamo dve možnosti: bodisi rečemo »sonntags« bodisi »am Sonntag«. Vmesne rešitve, kot je »am Sonntags«, žal niso ustrezne. Druga napaka se navezuje na vrstni red ob omembi podrednega veznika »ker« (weil). Pravilo zahteva, da spregani glagol v tem »delu« povedi skoči na zadnje mesto, torej: »Sonntags schlafe ich länger, weil ich müde bin.« Sicer pa glagol (schlafen) – če upoštevamo celotno poved – pravzaprav še vedno ostaja na svojem »tradicionalnem« drugem mestu, kajti drugi »del« povedi ni nič drugega kot preprost stavčni člen, ki podaja vzrok našega daljšega spanja. A pozor: v tem delu glagola nikar ne postavljajte na začetek. Lahko pa se malce poigrate in v nemščino prevedete naslednje povedi:
Napake včasih poskrbijo tudi za smeh.
Čestitam! Prebili ste se skozi najpogostejše oz. tipične napake v nemščini. Seveda bi lahko napisanim najbrž pridali še nekatere druge; za to pa je tu LanguageSitter®, ki vam z veseljem pomaga odpraviti vse morebitne težave, negotovosti in še tako »moteče« napake ter »nerodne« zagate, na katere utegnete naleteti. Le pogum in ne pozabite – le prek napak in z napakami se učimo, zato so še kako dobrodošle. Včasih pa ob še tako neugodni situaciji poskrbijo za kanček smeha. In to celo v nemščini.
Rešitve:
1.
2.
3.
0 Comments
Leave a Reply. |
