Avtor: JANA ŽIGON

Tokrat si bomo pobliže ogledali nasvet, da se tujega jezika najbolje naučimo z jezikovno potopitvijo. Če živite v Sloveniji in bi se radi sami naučili denimo nemščine, ni zelo verjetno, da boste nanjo naleteli na vsakem koraku. Priložnosti boste morali ustvariti sami. Ampak – pojdimo lepo po vrsti. Kaj točno je jezikovna kopel?

Verjetno se še spomnite, kako smo lani komiku Tinu Vodopivcu pomagali, da je v dveh mesecih natreniral toliko jezikov, da je lahko v 7 zaporednih dneh nastopal v 7 različnih državah in to v kar 7 različnih jezikih? Očitno to ni bil naš zadnji izlet v svet šovbiznisa, saj je letos k nam po pomoč prišel priljubljeni Jan Plestenjak.

Avtor: TINA RAZLOŽNIK

​What's up? How are you doing?

Naj vam na začetku prav na hitro nekaj zaupam. Kot otroku mi angleščina ni bila ravno najljubša. Pa jezik ni bil ničesar kriv. Preden me je v šoli doletel prvi poraz pri oceni, sem imela srečo, da sem še pred LanguageSitterjem® imela prav svojo "languagesitterko", ki mi je sicer ne najljubšo angleščino prikazala kot nekaj lepega, predvsem pa uporabnega.

Avtor: KAJA MARINŠEK

Ko slišijo pojem »učenje«, le malo ljudi pomisli na sprostitev, veselje ali nemara celo na nekaj takšnega, kot je užitek. Prej nasprotno, saj kakršnokoli učenje – naj bo to učenje za potrebe študija in dela ali nemara učenje tujih jezikov, ki naj bi praviloma veljalo za prijeten proces – v očeh mnogih predstavlja nekakšen Muss, kot bi temu rekli Nemci: neprijeten, nadležen občutek oz. opravek, ki nima nobene povezave z našimi siceršnjimi zanimanji in dejavnostmi. Še zdaleč pa ni nujno, da je tudi zares tako; ali kot je domnevno dejala Natalie Portman: »I don't love studying. I hate studying. I like learning. Learning is beautiful.« Učenje (tujega jezika) in lepoto oz. prijetnost celotnega učnega procesa nemara lahko združimo v celoto. Vprašanje je le, kako. Kako torej v današnjem življenjskem tempu, ko se zdi, da je časa vedno manj, obveznosti pa z vsakim dnem več, speljati jezikovni trening? Preprosto: tako da si razširimo in povečamo možnosti.

Avtor: TINA RAZLOŽNIK

Na delu ali z njim v mislih verjetno preživljate več kot polovico časa, ko ste budni. Zato verjetno nimate dodatne želje in energije za izpopolnjevanje znanja tujega jezika izven delovnega časa. Razumljivo. Pa ste morda pomislili na to, da lahko kar na individualnem jezikovnem tečaju opravite svoje delo? In to v ciljnem jeziku? Verjemite, taka optimizacija je pri nas nekaj povsem običajnega!

Avtor: TINA RAZLOŽNIK

​Ali ste se tudi letos znašli v dilemi, ali bi še tisto malo prostega časa, ki ga imate zase, namenili rekreaciji ali bi raje investirali v nadgradnjo svojega znanja? Morda pa še niste pomislili, da lahko združite oboje. Ideja je dobra, kajne? Zdaj vas moramo le še prepričati, da formula v resnici deluje. Včasih se celo jezikovnim trenerjem zdi, da se je učenje v šolskih klopeh že tako zakoreninilo, da nam ne uspe več prelisičiti možganov, da bi se lahko učili tudi drugače. Na drugi strani raziskave kažejo na pozitivne povezave med učenjem in fizično aktivnostjo. Slednja namreč dokazano pripomore k bolj dovršenemu dojemanju informacij v naših možganih. Zaradi dinamičnosti sprejemanja informacij se čas koncentracije, ki ga lahko namenimo dejanskemu učenju, podaljša. Tovrstni vzorci učenja tako na daljši rok zaradi sproščenosti in dobrega počutja vzpodbudijo tudi boljše rezultate.

Avtor: SANELA KŠELA

Sem Sanela Kšela, sinologinja po srcu in izobrazbi. Svojo kitajsko pot sem začela leta 2013 in od takrat moja strast do tega področja samo še raste. Kitajščina mi ne predstavlja samo vira dohodka, ampak način življenja. Svoj čas prav tako rada posvečam potovanjem po svetu, odkrivanju novih kultur in učenju vsega novega. Potovanja v nove, neznane kraje so nekaj, kar bi moral vsak posameznik izkusiti vsaj enkrat letno, saj nam lahko močno razširijo obzorja in povečajo toleranco ter pripomorejo k večji samozavesti. Konec koncev zna biti vsak obisk novega kraja ali države velik izziv. To sta dve stvari, na podlagi katerih tudi sama postajam boljša oseba in ki bosta verjetno ostali z mano vse življenje.

Avtor: TINA RAZLOŽNIK 

Katera stvar vam kotičke ustnic potisne prav ob ušesa? Morda sta to melodija in besedilo pesmi, ki vam je ostala v ušesih, ko ste nazadnje poslušali radio. Pa ste kdaj nanjo pogledali skozi prizmo učenja jezika? Vzemite za primer svojo priljubljeno pesem v jeziku, ki ga želite nadgraditi, in za trenutek opazujte izbor besed, morebitno prisotnost rime, slovnične čase, ki so uporabljeni, in samo sporočilo besedila. Iste strukture lahko aplicirate na uporabo jezika v vsakdanjih situacijah in svoje izrazoslovje obogatite z novimi besedami in frazami. Vse to so preproste iztočnice za učenje jezika iz pesmi, ki jih že poznamo. 

Avtor: LARA MIHOVILOVIĆ

Ko beseda nanese na poezijo, številni najprej pomislijo na suhoparno, osnovnošolsko učenje verzov na pamet in razlaganje poezije z značilnim vprašanjem Kaj je hotel pesnik reči?. Zato ni nič čudnega, da v odraslem obdobju marsikdo beži od poezije in začudeno pogleda, ko na jezikovnem treningu namesto slovničnih vaj predse dobi pesem. 

Avtor: ANA ČEPAR

Začelo se je pred 175 leti, davnega leta 1844, ko je pod peresom našega najdražjega pesnika Franceta Prešerna nastala Zdravljica, ki je imela pomembno vlogo na poti do emancipacije Slovencev. Pesem pooseblja brezčasne vrednote francoske revolucije: enakost, svoboda in bratstvo. Združuje jih z uporništvom, v njenem samem vrhu pa je ideja o dobrem človeku. 

Čeprav je Zdravljica politična pesem, nazdravlja človekovi notranji prostosti, vedrini, dobri volji in sreči (Paternu 2014: 12). V čast tej brezčasni mojstrovini in Francetu Prešernu smo se odločili v različnih jezikih posneti sedmo kitico, ki je ob osamosvojitvi postala naša himna. Prevodi so kronološko razporejeni glede na letnico prevoda.