Avtor: ŠPELA PIRC

Pogosto se zgodi, da v stik z nami stopijo stranke v zrelih letih, ki so prepričane, da je učenje tujega jezika za njih neosvojljiv cilj. Razlog? Splošno razširjen mit, da se starejši težje priučijo novih znanj, med katere sodi tudi znanje tujih jezikov. Da to ne drži, so dokazale številne študije, ki ugotavljajo, da imajo starejše generacije pravzaprav prednosti pri usvajanju novega jezika, kar smo omenili tudi v našem zadnjem zapisu.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

​Ob poplavi rezultatov raziskav, ki pravijo, kako pomembno je učenje tujega jezika praktično že od rojstva naprej, in večnem povzdigovanju prednosti otrok pri učenju ni čudno, da nas odrasle obdaja dvom, ali se jezika sploh še lahko naučimo. Morda je čas, da slišimo še kakšno izkušnjo, ki govori v prid dobrim rezultatom učenja jezika tudi leta po zaključenem šolanju in ki dokazuje, da za učenje ni nikoli prepozno. 

Avtor: ŽIVA ZIDAR

​Če me danes kdo vpraša, ali sem ponosna nase, odgovorim pritrdilno. Ali počnem to, kar sem si vedno želela? Ponovno pritrdilni odgovor. Ker pa sem kljub svojim 35 letom učiteljica angleščine šele dve dobri leti, se bom vrnila nekoliko v preteklost, da orišem, kaj me je gnalo do poti, po kateri hodim danes.

Avtor: ŠPELA PIRC

​Znanje tujih jezikov je v današnjem svetu postalo neprecenljivo: s tujimi jeziki smo obkroženi neprestano, kar seveda ne velja le za nas »odrasle«, temveč tudi za mlajše generacije, ki šele začenjajo spoznavati svet okoli sebe. Kot jezikoslovka sem mnenja, da je treba otroke že od malih nog naprej čim več izpostavljati tujim jezikom. Dejstvo, da otroci tuje jezike vsrkavajo kot spužva, namreč potrjujejo številne študije. Vprašanje, ki se postavlja, je, kako lahko svojim otrokom ali mlajšim družinskim članom na nevsiljiv način predstavite tuje jezike in jih vključite v družinski vsakdan. Naj podam nekaj svojih predlogov.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Učenje tujega jezika je projekt celotne družine, pa tudi če se ga uči samo en družinski član. Družinski člani smo namreč največji kritiki in lahko s pravo pohvalo in spodbudo zelo pozitivno vplivamo na učenje tujega jezika, obenem pa lahko učenje sina, sestre, mame ali dedka s posmehom in neprimernimi komentarji popolnoma zatremo in mu oziroma ji vzamemo voljo in vero v napredovanje. Prav zato se nekatere družine pri nas odločijo za tečaj, v katerem aktivno sodelujejo vsi člani ali nekaj članov družine (družinske tečaje organiziramo za najmanj dva udeleženca). Tako vsi spoznajo pot učenja jezika, dobijo do jezika skupen pozitiven odnos in drug drugega začnejo konstruktivno spodbujati. Sicer pa ima družinsko učenje jezika še nekaj prednosti.

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Kdaj začeti z učenjem tujega jezika? Kako otroku omogočiti, da se bo tujega jezika naučil čim bolje? Kakšne so sploh možnosti učenja tujega jezika za otroke? Ali se je glede na dandanašnjo izpostavljenost angleščini tega jezika v otroštvu sploh še smotrno učiti? Taka in podobna vprašanja so že postala del našega vsakdana. Šele odkar sem postala mama, pa resnično čutim pritisk, da se mora na tem področju tudi v moji družini nekaj zgoditi – in to hitro, ker hčerki rasteta, meseci tečejo in z njimi se pojavljajo in poslavljajo tudi priložnosti za “enostavno” učenje tujega jezika. Ker se v mojem krogu mladih staršev pojavlja podoben pritisk, sem se odločila, da tokrat spregovorim z nekaterimi starši, ki so mi zaupali svoje zgodbe o večjezičnosti ali učenju tujega jezika v družini, z veseljem pa delim tudi svoje izkušnje. 

Avtor: ANITA MIRJANIĆ

Ja, tak je vrstni red za vse nas, ki prihajamo z juga. V današnji družbi je razširjenih veliko stereotipov o južnjakih in nekaj jih zagotovo drži. Bolj kot vse drugo je za nas pomembna družina; in to ne samo tista ožja. V družino spadajo vsi, ki jim rečemo živjo in kako si ter kaj je novega pri vas. Tako se na skoraj nobenem slavju ne zbere manj kot trideset ljudi. In da, slavij je veliko. Praznujemo rojstne dneve, družinske slave, praznike in tudi spomine na pokojne. Pomembno je, da se veliko je, pije in druži.

Avtor: ŠPELA PIRC

​Končno ste sprejeli odločitev, da se boste udeležili jezikovnega tečaja. Najpomembnejši korak ste naredili, toda pred samim začetkom vas čaka še nekaj pomembnih odločitev, ki vas bodo vodile do najprimernejše jezikovne šole in jezikovnega tečaja, ki bo zadovoljil vaše cilje in potrebe. Da se boste v množici ponudb odločili za pravo, vam ponujamo nasvete, kako najti najprimernejši tečaj zase.

Avtor: ANA ČEPAR

​Ležati na plaži, brati knjigo v senci, se slikati z napihljivim flamingom v bazenu, odkriti skriti zaliv, pozabiti na diete. To je to, kajne? Pa še nešteto drugih reči, ki niso povezane s službo in vsakodnevnimi obveznostmi. Čeprav vem, da vam zagotovo ne zmanjka idej, kako preživljati čas in uživati na dopustu, sem se kot jezikoslovka kljub temu odločila, da na vaš seznam dodam še nekaj malenkosti, s katerimi ga lahko še dodatno popestrite, hkrati pa se naučite nekaj novega. 

​Avtor: DEANA JEZERŠEK

 “Bom začel septembra” je verjetno drugi najpogosteje uporabljen stavek, ko gre za učenje tujega jezika; takoj za stavkom: “Bom začel januarja.” Pravzaprav z začetki jezikovnih tečajev januarja ali septembra ni nič narobe, če se ta dva stavka seveda ne izmenjujeta, ne da bi dejansko kaj storili. Ker je res škoda, da bi zaradi te navade spregledali neverjetno dobre možnosti za učenje jezika, sem se odločila, da ponovno navedem nekaj starih in dodam nekaj novih razlogov, zakaj z jezikovnim tečajem začeti danes – in ne čakati na september.