Avtor: MAJA RADOVANOVIĆ

Splošno znano je, da branje knjig povečuje besedni zaklad. Vendar bralca zgolj pasivno vključuje v sprejemanje informacij. Z nekaj enostavnimi triki pa lahko branje spremeniš v aktivno usvajanje jezika in v kratkem času nabereš celo skrinjico novih jezikovnih znanj. 

Avtor: MATEJA CEROVŠEK

Salut, je suis Mateja, LanguageSitteuse® de la belle langue française. Obožujem hrano, sprehode in potovanja. Privlačijo me izleti – malo tu malo tam po naši zeleni deželi in drugod po svetu; če drugače ne gre, potujem s knjigo v roki in s prstom na zemljevidu. Rada grem v kino in gledališče, najraje pa si obujem udobne čevlje in izkoristim sončne ure. Sem ljubiteljica juter, ki pa jih – z vsem dolžnim spoštovanjem do Cankarja – raje kot s skodelico kave pričnem s čajem.

Avtor: JANA ŽIGON

Učenje tujega jezika je za odraslega vedno predstavljalo določen napor. A vsebine za učenje nikoli niso bile dostopne v tolikšni meri kot danes. Zakaj jih ne bi izkoristili? Družbena omrežja (tudi če jih sami ne uporabljate), TV-serije, filmi in YouTube kanali, množica vlogov, blogov in mobilnih aplikacij ... Bistveno je, da v tej poplavi vsebin najdete ravnovesje. Če pa vas kdaj zanese in na deževno nedeljo pogledate celo prvo sezono italijanske serije Suburra … No, vse zavoljo jezika. Obstajajo še mnogi drugi načini spoznavanja jezika. Za vas smo poiskali nekaj predlogov za nadgradnjo italijanščine. 

Avtor: KAJA MARINŠEK

Včasih dobesedno, marsikdaj pa v prenesenem pomenu. Denimo, ko vso svojo energijo in trud usmerimo v uresničitev zadanega cilja, potem pa na neki točki preprosto ne vemo več, kako naprej. Tedaj bi najbrž naredili prav vse, da bi svojo motivacijo ponovno lahko dvignili na prejšnjo raven, včasih bi šli celo z glavo »skozi zid«, kar seveda ni mogoče. V podobnem položaju se lahko znajdemo tudi pri učenju tujega jezika, kajti tudi tu je lahko prvotni napredek izjemen, sčasoma pa prične upadati – skupaj z njim pa tudi naše veselje do učenja. Vprašanje se torej glasi, kako to »fazo« preiti, doseči želeni napredek in na koncu iz situacije iziti kot zmagovalec.

Avtor: KAJA MARINŠEK

Ena izmed temeljnih in najlepših človekovih lastnosti je radovednost. Izkazuje se v mnogih oblikah, denimo tako v težnji po odkrivanju (še) neznanega kakor tudi v želji po novem znanju. K slednjemu prištevamo tudi zanimanje za tuje jezike, ki bolj kot kadarkoli prej pridobivajo pomen. Vendar sta zanimanje za tuji jezik in dejansko znanje oz. obvladanje le-tega dve različni stvari, zlasti slednja pa od nas zahteva nekaj truda, potrpljenja in časovnega vložka. Ni pa nujno, da nadgradnja na področju znanja tujega jezika terja »svoj davek«, vsaj ne, če se pri učenju zgledujemo po t. i. Paretovem pravilu oziroma pravilu 80/20. Koncept, ki je resda bolj poznan na področju ekonomije in gospodarstva, lahko namreč zlahka prenesemo in uporabimo tudi pri učinkovitosti učnega procesa tujega jezika.

Avtor: NATALIJA MLAKER

Federico García Lorca je nekoč zapisal: »Un muerto en España está más vivo como muerto que en ningún sitio del mundo«*. Kaj je hotel s tem povedati španski pesnik, ve vsak, ki je vsaj enkrat obiskal Španijo. Njena močna energija človeka preprosto začara. Prepričana sem, da njena geografska raznolikost, španska kultura in tradicija redko koga pustijo ravnodušnega. ¡Viva España!

*»V Španiji so mrtvi bolj živi kot v kateri koli drugi državi na svetu.«

Avtor: LARA MIHOVILOVIĆ

Potreba, da se med ljudmi, ki govorijo različne jezike, vzpostavi komunikacija, je stara kot človeštvo samo. Zgodovina poučevanja jezikov je zelo pestra. Zanimivo je, da so se v samih začetkih poučevanja lotevali na bistveno bolj naraven in spontan način kot v 19., 20. in 21. stoletju. Razvoj je torej krenil od komunikacije s sočlovekom, se vmes preoblikoval v preveč sistematičen način s prevelikim poudarkom na slovnici, zdaj pa se počasi spet vrača k naravnemu načinu in učenju iz okolja.

Avtor: LARA MIHOVILOVIĆ

Zakaj se učiti tujih jezikov v času, ko število govorcev angleščine, novodobne lingue france, le še narašča in ko nam tehnologija vsak dan postreže z novim orodjem, ki sporazumevanje v tujem jeziku še olajša? Izbrali smo 5 govorov TED o učenju tujih jezikov, ki predstavijo konkretne razloge za učenje, svetujejo, kako se jezika naučiti hitro in učinkovito, vse to pa ilustrirajo s številnimi zabavnimi primeri, ki vas bodo nedvomno prepričali v učenje tujih jezikov.

Avtor: JANA ŽIGON

Za zgodovino večkrat slišimo, da se ponavlja. Tokrat smo vzeli v pregled specifičen del človeške komunikacije, in sicer zgodovino poučevanja tujih jezikov. Tudi tu lahko rečemo, da je marsikateri pristop zaživel, propadel in nato spet zacvetel čez nekaj stoletij. Bodo metode, ki jih uporabljamo danes, čez 50 let še aktualne? Tega ne ve nihče, lahko pa si ogledamo, katere so obvladovale naš prostor v preteklosti, ter spoznamo njihove prednosti in slabosti. Skočite z mano v zgodovino poučevanja tujih jezikov!

Avtor: CATARINA CORNEJO

Olá, Eslovénia! I am Catarina and I am a LanguageSitter®.
​
I was born and raised in Lisbon (Portugal), but I have always been part of a multilingual environment, as my father is Chilean, my mother is Portuguese, and when I was only three they decided to enroll me in a French school because it was near our home. What also helped was the fact that Lisbon is a very cosmopolitan city, where one can meet immigrants from the former colonies (like Brazil, Cape Verde, Angola, etc.), exchange students from all over, short-term travelers, and travelers who ended up staying. All of this sharpened my ear for accents and intonations. When I started university (doing something as vague as “Languages, Literatures and Cultures”), it became clear to me that my favorite thing in the world was language. To my surprise, there was a science fully dedicated to just that: Linguistics! I am now pursuing a Master’s degree in this subject in Ljubljana.