Avtor: ŠPELA PIRC

Hočete ali nočete, angleščina je postala neizogiben del naših življenj. Z njo nismo neprestano obkroženi le v vsakdanjem življenju skozi televizijo in glasbo, temveč jo vedno pogosteje srečujemo tudi na delovnem mestu. 

Ali se je tudi vam že zgodilo, da ste morali napisati oziroma odgovoriti na elektronsko sporočilo, napisano v angleškem jeziku, in kmalu ugotovili, da se vam zatakne že ob samem nagovoru – ali je treba uporabiti Ms., Mrs. ali Miss, ali sledi nagovoru vejica ali klicaj …? In to je šele začetek. Zagotovo si prav nihče ne želi, da bi za nekaj stavkov v angleščini porabil dolge dragocene minute, se za pomoč obrnil ali na Google Translate ali na sodelavca, ki je bolj suveren v angleščini, konec koncev pa še vedno ne bi bil prepričan, ali se res “tako reče po angleško” in ali nas bo sogovornik razumel. Da bi vam olajšali pisanje elektronskih sporočil v angleškem jeziku in preprečili zadrego pred sodelavci oziroma partnerji iz tujine, smo pri LanguageSitterju® za vas pripravili 7 nasvetov, s katerimi boste izboljšali in optimizirali komunikacijo po elektronski pošti ter s tem prihranili nekaj dragocenega časa.

Avtor: JASON BLAKE

“Hey, mr. Smit,
​
I am writing to you–“

How does this e-mail continue? It doesn’t matter. It doesn’t matter because if you’re writing to apply for a job or anything that requires a smidgen of written English, you’re no longer on the list of hireable applicants. If you’re writing to file a complaint or looking to resolve a tax problem, your e-mail might “accidentally” get lost or end up on the bottom of the pile.

Avtor: KAJA GALIČ LENKIČ

Da bom jezikoslovka, so doma ugotovili pri mojih štirih letih, ko sem napisala in ilustrirala svojo prvo slikanico; leto kasneje pa še drugo. Moje slikarske sposobnosti se od takrat niso posebej izboljšale, ljubezen do besede pa me je iz rodnih Brežic vodila na Filozofsko fakulteto v Ljubljani na študij francoskega in ruskega jezika ter njunih književnosti. Vendar jezik niso le knjige; jezik so ljudje, kultura, sociologija, psihologija, zgodovina, geografija in odnosi. In da vse to zares ponotranjiš, je med učenjem tujega jezika obvezna postaja tudi obisk držav ciljnega jezika. Študijske izmenjave na pariški Sorboni in moskovskem MGU so mojo navdušenost do jezikanja še poglobile. 

Avtor: DEANA JEZERŠEK

O svojem maternem jeziku je težko razmišljati objektivno; kaj je pri njem posebnega, kako zapletena je slovnica, ali imamo bogato besedišče, kako zveni ipd. Zato si objektivno mnenje o slovenščini zgradimo zgolj skozi poslušanje komentarjev tistih, ki se je učijo kot tujega jezika. Še bolj pa na naše mnenje vplivajo posebnosti slovenščine, ki so postale že pravi miti in na katere smo najbolj ponosni, npr. dvojina. Radi razlagamo o kompleksnosti sklanjatev, ki jih npr. angleško govoreči le težko razumejo, in spregatvah glagolov z neomejenim številom izjem. Pred slovensko učečimi se radi postavljamo tudi s sposobnostjo izgovorjave besed, ki so sestavljene iz več zaporednih soglasnikov, kot so čmrlj, vrt, Urh, vrh, prtljaga, vrč, srce ipd. Seveda vedno zamolčimo, da v bistvu med vse te soglasnike vrivamo polglasnik, kar zelo olajša izgovorjavo. Pa so to res stvari, ki tujce pri našem maternem jeziku najbolj očarajo?

Avtor: JANA ŽIGON

Razvoj govora in človeške komunikacije je naravnost fascinanten. Govor se je razvil tako, da so naši predniki izpuščali posamezne glasove in ob tem s telesom nakazovali na to, kar želijo sporočiti. Lahko si predstavljamo, da so naši predniki ob zvokih tudi močno kretali. Danes je ravno obratno: z govorom lahko povemo natančno to, kar mislimo, ne da bi ob tem uporabljali roke, sogovornik pa nas razume. Povedano si lahko predstavlja. A ne gre vedno brez uporabe telesa. Predvsem italijanski jezik se lahko pohvali z zelo bogato zbirko gest, kretenj, premikov telesa, s katerimi lahko med pogovorom svojemu sogovorniku sporočimo marsikaj. Zato je dobrodošlo, da jih poznamo, tudi če jih sami ne uporabljamo. 

Avtor: JANA ŽIGON

Tokrat si bomo pobliže ogledali nasvet, da se tujega jezika najbolje naučimo z jezikovno potopitvijo. Če živite v Sloveniji in bi se radi sami naučili denimo nemščine, ni zelo verjetno, da boste nanjo naleteli na vsakem koraku. Priložnosti boste morali ustvariti sami. Ampak – pojdimo lepo po vrsti. Kaj točno je jezikovna kopel?

Verjetno se še spomnite, kako smo lani komiku Tinu Vodopivcu pomagali, da je v dveh mesecih natreniral toliko jezikov, da je lahko v 7 zaporednih dneh nastopal v 7 različnih državah in to v kar 7 različnih jezikih? Očitno to ni bil naš zadnji izlet v svet šovbiznisa, saj je letos k nam po pomoč prišel priljubljeni Jan Plestenjak.

Avtor: TINA RAZLOŽNIK

​What's up? How are you doing?

Naj vam na začetku prav na hitro nekaj zaupam. Kot otroku mi angleščina ni bila ravno najljubša. Pa jezik ni bil ničesar kriv. Preden me je v šoli doletel prvi poraz pri oceni, sem imela srečo, da sem še pred LanguageSitterjem® imela prav svojo "languagesitterko", ki mi je sicer ne najljubšo angleščino prikazala kot nekaj lepega, predvsem pa uporabnega.

Avtor: KAJA MARINŠEK

Ko slišijo pojem »učenje«, le malo ljudi pomisli na sprostitev, veselje ali nemara celo na nekaj takšnega, kot je užitek. Prej nasprotno, saj kakršnokoli učenje – naj bo to učenje za potrebe študija in dela ali nemara učenje tujih jezikov, ki naj bi praviloma veljalo za prijeten proces – v očeh mnogih predstavlja nekakšen Muss, kot bi temu rekli Nemci: neprijeten, nadležen občutek oz. opravek, ki nima nobene povezave z našimi siceršnjimi zanimanji in dejavnostmi. Še zdaleč pa ni nujno, da je tudi zares tako; ali kot je domnevno dejala Natalie Portman: »I don't love studying. I hate studying. I like learning. Learning is beautiful.« Učenje (tujega jezika) in lepoto oz. prijetnost celotnega učnega procesa nemara lahko združimo v celoto. Vprašanje je le, kako. Kako torej v današnjem življenjskem tempu, ko se zdi, da je časa vedno manj, obveznosti pa z vsakim dnem več, speljati jezikovni trening? Preprosto: tako da si razširimo in povečamo možnosti.

Avtor: TINA RAZLOŽNIK

Na delu ali z njim v mislih verjetno preživljate več kot polovico časa, ko ste budni. Zato verjetno nimate dodatne želje in energije za izpopolnjevanje znanja tujega jezika izven delovnega časa. Razumljivo. Pa ste morda pomislili na to, da lahko kar na individualnem jezikovnem tečaju opravite svoje delo? In to v ciljnem jeziku? Verjemite, taka optimizacija je pri nas nekaj povsem običajnega!