|
*Miklavž, piškotki pepernoot, parnik iz Španije in beli konj – najbolj čarobni del leta!
Avtor: MAYA CHOGHARI
Tokrat nas bo pot popeljala na sever. Hitro se bomo vkrcali na letalo in odleteli na Nizozemsko, da si bomo lahko od bližje ogledali, kako Nizozemci praznujejo najbolj čarobni del leta, ko povsod diši po tipičnih dobrotah, kot so piškotki pepernoot (po okusu kot piškotki speculaas, a manjši in okrogli), piškoti taaitaai (po okusu podobni piškotkom speculaas; sicer dobesedno prevedeno 'žilavžilav', ker so bolj žilavi in vsebujejo janež) in pecivo banketletter (listnato testo, polnjeno z marcipanom), ulice krasijo lučke in dobri možje nosijo darila.
Kako praznujejo najbolj čarobni del leta Nizozemci?
Nizozemske otroke in tiste, ki smo mladi po srcu, vsako leto obdari Miklavž, po nizozemsko Sinterklaas ali na kratko in ljubkovalno Sint. (Seveda jih obišče tudi Božiček, a Nizozemci ostajajo zvesti tradiciji!) Na Nizozemsko prispe v drugi polovici novembra in med svojim obiskom razdeli darila, obišče šole, bolnišnice, trgovine in druge ustanove. Glede na to, da je Nizozemska polna kanalov in da kar četrtina države leži pod morsko gladino (natančneje 26 %), pride Sinterklaas kar s parnikom, na katerega vkrca svojo posadko: belega in lepega konja Ameriga in pomagače, ki se imenujejo Zwarte Pieten (Črni Petri), ter vsa darila, ki jih bo razdelil 5. decembra zvečer ali 6. zjutraj (predvsem na jugu Nizozemske bodo otroci morali počakati na jutro 6. decembra). Če vas je presenetilo dejstvo, da pride s parnikom, naj vam zaupam še, od kod ta parnik pride: iz tople in temperamentne Španije! Res je! Sinterklaas celo leto dopustuje nekje v prečudoviti deželi na Iberskem polotoku ob ritmih flamenca.
Sinterklaas prispe na Nizozemsko s parnikom, na katerega vkrca svojo posadko: belega in lepega konja Ameriga in pomagače, ki se imenujejo Zwarte Pieten.
Nizozemskemu Sinterklaasu prav zagotovo ničesar ne primanjkuje: ko napolni svoj želodček s paello valeciano in spije kozarček sangríe, si privošči še siesto. Tako preživi skoraj celo leto nekje v Španiji, po vsej verjetnosti na jugu, na kakšni lepi plaži, kjer je toplo, in si polni baterije za prihodnje leto. Naj poudarim, da naš dragi Sint ni vedno tako užival! Nekoč ni stanoval v tej prelepi deželi, temveč je le hodil tja obirat pomaranče in mandarine, ki so v 19. stoletju predstavljale dragoceno poslastico. Ni znano, kdaj točno se je Sinterklaas dokončno preselil, vsekakor pa mandarin in pomaranč ne obira več.
Ko prispe na Nizozemsko, ga otroci že nestrpno pričakujejo. Sint se skupaj s pomagači sprehodi po mestu; pomagači obdarujejo ljudi s sladkarijami in tipičnimi piškotki pepernoten. Otroci pred spanjem narišejo lepo risbo za Sinta, ki se lahko posladka s kozarcem mleka in piškotom, v čevlju pa pustijo korenje in nekaj sena za njegovega konja. Naslednje jutro dobijo darila in z malo sreče še Sintovo pismo. Sicer pa se Sint ne spušča vedno po umazanih dimnikih sredi mrzle noči. Velikokrat 5. decembra zvečer močno potrka na vhodna vrata, na pragu pusti vrečo z darili in nato kot tat hitro izgine v noč. Kaj pa, če niste bili pridni? Potem vas Zwarte Pieten pospravijo v vreče iz jute in vas odnesejo s seboj. Kam točno vas odpeljejo in kaj točno boste počeli tam, nam ni znano.
Če niste bili pridni, vas Zwarte Pieten pospravijo v vreče iz jute in odnesejo s seboj.
Tudi tisti, ki smo mladi po srcu in še kar verjamemo v Sinterklaasa, smo radi obdarjeni. Na delovnih mestih, doma, med prijatelji ali še kje drugje se zberejo skupine, napišejo svoje ime na listek in ga odvržejo v škatlo ali vrečo. Poleg imena lahko napišete tri stvari, ki si jih želite (vedno ob predhodnem dogovoru glede maksimalnega stroška, ki velja za vse). Vsak izžreba eno osebo in njeno ime do samega konca obdrži zase. Tej osebi potem podarite nekaj, kar si želi, skupaj s čokoladno črko, ki naj bo prva črka imena osebe, in šaljivo pesmico, v kateri se lahko poigrate tudi z manj privlačnimi lastnostmi sorodnikov, prijateljev ali sodelavcev. Seveda lahko izpostavite tudi njihove dobre lastnosti, običajno pa je, da se ljudje malo pošalijo – Jan ima velik nos, Anne smrči – ali izpostavijo kakšno čudno navado svoje mame. Na ta dan je to dovoljeno in ravno v tem je hec! Oseba, ki prejme darilce in pesmico, mora nato uganiti, od koga je to dobila. Seveda pa se pojejo tudi tipične pesmice!
In še prevod pesmice:
Miklavž, mali kopun, Vrzi nekaj v moj čeveljček, Vrzi nekaj v moj škorenjček, Hvala, mali Miklavž!
Da pa vam v mrzlih dneh ne bo dolgčas, si lahko ogledate kakšen film s Sinterklaasom v glavni vlogi in obenem stopite v stik s tem prelepim germanskim jezikom:
Alles is liefde (Ljubezen je vse)
Sinterklaar & het gouden hoefijzer (Miklavž in zlata podkev) Waar is het paard van Sinterklaas? (Kje je Miklavžev konj?) Sinterklaas en het pakjes mysterie (Miklavž in skrivnost daril)
0 Comments
Leave a Reply. |
