Slovenščina kot tuji jezik

16/4/2019

Avtor: DEANA JEZERŠEK

Daj, izgovori tole besedo: ČMRLJ

O svojem maternem jeziku je težko razmišljati objektivno; kaj je pri njem posebnega, kako zapletena je slovnica, ali imamo bogato besedišče, kako zveni ipd. Zato si objektivno mnenje o slovenščini zgradimo zgolj skozi poslušanje komentarjev tistih, ki se je učijo kot tujega jezika. Še bolj pa na naše mnenje vplivajo posebnosti slovenščine, ki so postale že pravi miti in na katere smo najbolj ponosni, npr. dvojina. Radi razlagamo o kompleksnosti sklanjatev, ki jih npr. angleško govoreči le težko razumejo, in spregatvah glagolov z neomejenim številom izjem. Pred slovensko učečimi se radi postavljamo tudi s sposobnostjo izgovorjave besed, ki so sestavljene iz več zaporednih soglasnikov, kot so čmrlj, vrt, Urh, vrh, prtljaga, vrč, srce ipd. Seveda vedno zamolčimo, da v bistvu med vse te soglasnike vrivamo polglasnik, kar zelo olajša izgovorjavo. Pa so to res stvari, ki tujce pri našem maternem jeziku najbolj očarajo?

Beseda čmrlj je za mnoge tujce enostavno neizgovorljiva.

Jezikovni trening slovenščine redno na urniku LanguageSitterja®

V zadnjih letih smo opazili velik porast jezikovnih treningov slovenskega jezika. V največji meri se za urjenje slovenščine odločajo Hrvatje in Srbi, ki ali veliko poslujejo s Slovenijo ali so sprejeli delovno mesto v slovenskem ali slovensko govorečem podjetju. Med strankami so tudi ostale narodnosti: Poljaki, Italijani, Belgijci, Američani in drugi, ki so prevzeli vodstvene pozicije v podjetjih v Sloveniji in želijo z osnovnim znanjem slovenščine izkazati spoštovanje do slovenskih kolegov in okolja, v katerem živijo in delajo. Obenem si na ta način, kot pravijo, povečajo tudi kredibilnost ter lažje navežejo stike in sklepajo posle. Vsi so si edini, da je slovenščina kompleksen jezik, seveda pa stranke slovanskih korenin zelo hitro napredujejo, saj so v veliki prednosti zaradi besedišča in podobnosti slovnice.

Romantičnost slovenščine dokazujemo z dvojino.

***Domžale so? Zakaj ne Domžale je*? A niso le ene?**

Da ne bomo o učenju slovenščine spet pisali le z vidika jezikovnih trenerjev za slovenščino, smo za mnenje o našem maternem jeziku raje povprašali tujejezične LanguageSitterje®, ki se poleg poučevanja svojega maternega jezika spopadajo še z učenjem slovenščine.

Anita Rádonyi, materni jezik: madžarščina

When people hear you’re learning Slovenian, they never fail to mention how difficult their language is. They usually wonder if you have issues with pronunciation. Let me tell you, that is the least of my worries!

In my experience what most Slovenian language learners face difficulties with is the sheer number of personal pronouns, verb conjugations and noun declensions in 6 different cases. It’s not hard to grasp the concept of dual tone but memorizing all the previously mentioned declensions practically requires you to be a living computer. As someone genuinely interested in linguistics, I find Slovenian grammar truly fascinating and actually quite logical; however, I feel that even if I manage to remember all these rules, I’ll never sound like a native speaker due to my lack of a regional dialect. And don’t even get me started with irregular plurals, such as ‘Domžale so’… Why isn’t that ‘je’? I guess it’s better if we just embrace these peculiar little exceptions.

Juan de Jager, materna jezika: španščina in nizozemščina

Getting in touch with Slovene meant a big leap out of my comfort zone for me. So far I had been surrounded by Romance and Germanic languages; that way I had been able to figure things out in many languages through comparison and familiarity. But when it comes to Slavic languages, you must hold a PhD in philology if you want to compare them to other Indo-European tongues.

As most people venturing into Slovene, I still find a huge obstacle I shall eventually (hopefully) overcome: SKLONI!

What, isn’t it about adding random vowels and weird morphemes at the end of each noun? It certainly sounds like that when you are a novice… And when your mother tongue is Spanish - where mostly everything ending in “a” is female and if the last letter is “o” it’s male - it’s especially difficult to understand that coffee actually doesn’t change its gender when you first name and then order it...

Louise Winter, materni jezik: angleščina

Slovene, what can I say? Ful težko je! I enjoy trying to learn Slovene but I realise how important it is to keep it up because as soon as I’m not using or practising it, I forget the basics. The grammar and word endings can drive you crazy but then I also think you can start to overthink it as well instead of going with the flow. There are certain sounds it is hard for us English to pronounce as well such as the ‘rolling r’ the Slovenes have.

But, whenever I am out and about, I always try and speak in Slovene even if it’s not correct. If someone else can just about understand my meaning then I’m happy. Correctly ordering coffee or lunch can feel like a big achievement!

Martin Schultze, materni jezik: nemščina

Slowenisch war für mich eine eher unbekannte Sprache, da ich mit slawischen Sprachen bisher nicht in Kontakt gekommen war und in der Schule nur in den Genuss von Englisch und Französisch kam.

Somit war erst einmal alles neu und aufregend als ich vor mehr als 4 Jahren das erste Mal in Berührung mit der Sprache kam. Alles hörte sich zu Beginn wenig vertraut an und Ähnlichkeiten traten nur ab und zu bei Überbleibseln aus österreichisch-ungarischen Zeiten auf oder Autoteilen wie dem Scheibenwischer oder dem Vergaser. In Gesprächen und Internetbeiträgen wird (vom Gegenüber) auch immer fleißig darauf aufmerksam gemacht, wie schwer doch slowenisch sei, was die Motivation nicht unbedingt steigert. Gleichzeitig sind Menschen erstaunt über Slowenischlernende und tun ihre Wertschätzung gerne kund, was wiederum hilfreich ist.

Gar nicht mag ich die Frage, ob denn Slowenisch eine schwere Sprache sei, besonders mit der Betonung, dass zum Beispiel Englisch doch so viel leichter wäre. Meine Antwort ist dann immer, dass man es als Lernender selbst in der Hand hat, etwas, bevor man wirklich anfängt, als schwer zu klassifizieren oder doch eher die positiven Seiten des bisherigen (Lern-)Erfolgs herausstellt und Spaß bei der Sache im Vordergrund steht, wovon ein elementarer Teil das niemals endende Machen von Fehlern ist, denn durch diese lernt man doch das meiste, um mit Wilhelm Busch zu sprechen: „Durch Fehler wird man klug, darum ist einer nicht genug.“

Irina Lončar, materna jezika: angleščina in hrvaščina

My native language is rather similar to Slovene, but different enough that I had to learn Slovene pretty much from scratch. The following pertains to both my mother tongue and the Slovene language: I find the Slovene language to be ugly sounding, no melody or rhythm, with harsh and nasal sounds. The grammar is unnecessarily complex, and does not contribute to understanding at all (there doesn't need to be 6 or 7 ways to say a noun, especially if there is a clear preposition before it). The language is also not rich in vocabulary, and therefore lags greatly behind in nuanced words, when compared to English, for example. It is interesting to learn how such grammar developed, so from that scholarly angle, the language is fascinating. However, if I didn't have to learn Croatian or Slovene, I most certainly wouldn't go out of my way to do so.

Kako nam lahko poznavanje maternega jezika koristi pri učenju tujega jezika?

Študije so pokazale, da bolje kot posameznik pozna lastni jezik, lažje mu gre učenje tujega jezika. Raziskave celo kažejo, da so otroci, ki so dvo- ali večjezični, veliko boljši v poznavanju maternih jezikov in njihove slovnice. Zakaj? Ker se pri učenju novega jezika (ne)vede zatečeš k svojemu maternemu jeziku, da najdeš podobnosti, na podlagi katerih bi lahko gradil nova znanja, delaš povezave med slovničnimi strukturami, iščeš logiko sestavljanja besed, primerjaš naglaševanje ipd. Zato ne bodite presenečeni, če boste imeli kdaj občutek, da se npr. na tečaju nemščine veliko naučite tudi o slovenščini.

Učenje vsakega novega jezika je lažje, saj delamo povezave in gradimo na že znanem. Dober temelj pa daje poznavanje lastnega jezika.

Kje in kdaj so napake dopustne?

Zanimivo je, da smo, ko se učimo tujega jezika, izredno kritični do samih sebe in stremimo k veliko višjim kriterijem npr. glede znanja slovnice kot v svojem lastnem jeziku, v katerem se slovnice niti ne zavedamo. Tako v nemščini raje obmolknemo, ko nismo prepričani, ali moramo uporabiti 3. (Dativ) ali 4. sklon (Akkusativ), medtem ko v slovenščini 2. sklon (rodilnik) že kot po pravilu zamenjujemo s 4. (tožilnikom): To pa ne vem namesto Tega pa ne vem; To nalogo nisem rešil namesto Te naloge nisem rešil. Prav tako delamo napake pri sklanjatvah, npr. grem z otroci namesto z otroki. Tipičnim napakam Slovencev pri uporabi slovenščine bi lahko namenili celoten zapis, tu pa naj bodo navedene le v razmislek, da smo pri učenju tujega jezika pogosto preveč zahtevni do samih sebe in zaradi napak, ki naše sporočilnosti sploh ne bi motile, izpuščamo veliko priložnosti za nadgradnjo jezika. Če si lahko privoščimo napake v maternem jeziku, v katerem bi upravičeno lahko bolj stremeli k popolnosti, si jih lahko tudi v tujem jeziku. In ko vas bo naslednjič strah spregovoriti v tujem jeziku pred njegovimi maternimi govorci, se spomnite, da napake delajo tudi oni.