Avtor: ŠPELA PIRC

Vsi se najverjetneje strinjamo, da se brez ljubezni ne da živeti – pa naj bo to ljubezen do partnerja, staršev, prijateljev, sodelavcev ali hišnih ljubljenčkov. Če vprašate na primer nas, jezikoslovce, tudi brez ljubezni do jezikov ne gre. Ker februar zaznamujeta romantika in ljubezen, smo se pri LanguageSitterju® odločili, da bomo v tem zimskem mesecu enega izmed zapisov na našem blogu posvetili ljubezni oziroma vprašanju, kako lahko ljubezen posameznika pripelje do odločitve, da se začne učiti tujega jezika.

Kaja Marinšek, naša LanguageSitterka® za nemščino, je v prejšnji objavi naštela različne razloge za učenje tujih jezikov, med katerimi se najpogosteje znajdejo ekonomski razlogi. Vsake toliko pa se na seznamu med razlogi za učenje tujega jezika znajde tudi ljubezen. Toda tujejezični partnerji k usvajanju novega jezika niso spodbudili le naših strank. Tudi v naši ekipi je kar nekaj LanguageSitterjev®, ki so se učenja tujega jezika lotili zaradi svoje »boljše« polovice, s katero ne delijo maternega jezika. Ker so njihove zgodbe in izkušnje nadvse zanimive, smo se odločili, da jih v mesecu ljubezni delimo z vami.

The mystery and spice of a brunette attracted me to Slovenia. I knew very little of Slovenia, except that it was part of the Federation of Yugoslavia. So I came and lived with my girlfriend and her family. At the time I was unsure of my future, but I wanted to see and explore. When I arrived, I realised that language was going to be something to master. I am English and most English people have a negative attitude to learning a foreign language. But, I was in Slovenia and not many people spoke English on an everyday basis. So I accepted the fact that I should learn Slovene if I wanted to communicate daily and not just with my girlfriend. When in Rome, do as the Romans do, was a phrase that came to mind.

I tried on my own to learn from books but that did not help. I would have half sentence conversations in Slovene with the family but that did not really help much either. My girlfriend, through the advice of a friend, enrolled me into a course: Slovenščina za tujce run by the FF. This was the way forward. I attended, October to end of April, five days a week, the whole morning till 12. There were other foreigners; Greek, Argentinian, Canadian, from Kosovo, Czech, Hungarian etc. We all learned and we all had fun. At the end I could speak Slovene, carefully and slowly, paying attention to grammar. Today, I use Slovene, alotta o’mistakes, but at a reasonable conversational pace.

I do not live with my girlfriend anymore as our relationship ended, but I stayed in Slovenia. I was offered a teaching job in Škofja Loka. I soon met somebody else and she became my wife a few years later. After I started going to the course for Slovene, I realised that I was beginning to relearn English in a new and different way. I knew English from a conversational, expressing yourself and debating point of view. What I was beginning to learn was the structure, the building blocks of English. I began to see how words connected to each other and worked together and which structure to use. I also began to see where words came from: connections to other languages and English as a language belongs to a wealth of languages. Another aspect was when I listened to English language learners, I could hear mistakes made and understand why the mistake was made as that is how they would speak in Slovene. I have come to appreciate English more because of learning and speaking Slovene.

Želja po novih dogodivščinah me je zvabila v Španijo. Kot Erasmus študentka španščine nisem potrebovala, je šlo z angleščino … Pa tudi z Yanni sem govorila vse prej kot španščino! Ampak stvari so postale resne dokaj hitro in treba je bilo vzpostaviti komunikacijo z njenimi starši. In jaz nisem mogla spregovoriti niti besedice. Vse ure, zapravljene pred TV ekranom, so bile zaman ali kaj?! No, pa sem morala nekje začeti – zaradi Yanni, njene družine in na koncu koncev da bom v Mehiki znala naročiti tacose (logično)! Pot do sedaj ni bil boj, bilo je mesarsko klanje – predvsem z glagoli in časi. Pa je steklo.

Ampak ali veste, kako se je težko pričkati v drugem/tujem jeziku? Kljub temu da se najprej naučimo sočnih izrazov, od tristo kosmatih medvedov do krščenih matičkov, zvenijo ti iz naših ust enostavno preveč smešno! Kar ima svojo prednost, seveda. Še preden se prepir razvname, se že pomiri – z ogromno količino smeha!
​
Najpomembnejše zame pa je, da španščina z vsakim dnevom postaja večji del mene; z njo ljubim in sem ljubljena.

Poleg tega mi je povsem jasno, da moraš govoriti primarni jezik v kraju, kjer bivaš. S tem kažem spoštovanje ne samo do ljudi v svoji novi domovini, temveč postanem s tem del njihove kulture, njihovega življenja … Kot enojezičen tujec nikoli nisi 100% sprejet med družbo in se zgodijo ali smešne stvari, ali resne stvari, ali prekrasne stvari, ki jih enostavno ne moreš doživljati, če vidiš svet samo prek svojega jezika. Slovenci se bojo ja potrudili, da s tabo govorijo po angleško, ampak s časom se (upravičeno!) naveličajo in se začnejo med sabo pogovarjati po slovensko, medtem ko ti postaneš največji outsider. Moje osebno, kakor tudi poslovno življenje, je neskončno bogatejše zaradi mojega znanja slovenskega jezika.

Če se tudi vi učite tujega jezika zaradi ljubezni, vam motivacije zagotovo ne primankuje. Celoten proces usvajanja tujega jezika je namreč veliko enostavnejši, če imate ob sebi partnerja, ki vas spodbuja in motivira na vaši poti do cilja (aja, ne pozabite na tole: EDEN NI NOBEDEN). Za vse tiste, ki nimamo takšne sreče, da bi nas ob učenju tujega jezika motivirala ljubezen, na srečo obstaja LanguageSitter® – jezikovna agencija, ki se prilagodi vam, in ne obratno. Če torej tudi vi potrebujete osebnega motivatorja in podporo pri pridobivanju novega tujega jezika, se obrnite na našo jezikovno agencijo. Celotna ekipa vam ciljev ne bo pomagala le določiti, temveč jih tudi uresničiti.