|
Avtor: MAYA CHOGHARI
Hallo! ¡Hola! Zdravo! Bok! Ciao! Salut! Hi! Bon tardi!
Nikoli si nisem mislila, da bom poučevala! Ko se spomnim na srednjo šolo in na svoje učitelje, si vedno mislim: »Kako pogumni so ti ljudje, ki si upajo stati pred publiko in na glas povedati nekaj!« In kdo bi rekel, da bom tudi sama nekega dne počela isto! Verjamem, da si tega tudi moji starši niso nikoli mislili. Pa so me moja študijska odločitev in delovne izkušnje popeljale v te vode. Sem nasmejana Languagesitterka® za španski in nizozemski jezik. Po izobrazbi sem pedagoginja, andragoginja in magistrica hispanistike. Rada delam z ljudmi in verjamem, da je izobraževanje in vzgoja edini način, kako lahko pozitivno vplivamo na svet!
Rada delam z ljudmi in verjamem, da je izobraževanje in vzgoja edini način, kako lahko pozitivno vplivamo na svet!
Hitro sem ugotovila, da so učitelji čisto običajni ljudje.
Da pa ne bom takoj pričela z delom in odgovorom na vprašanje, zakaj ga rada opravljam, bi še prej rada izpostavila, kaj vse rada počnem, kako preživljam svoj prosti čas in kaj me v življenju navdušuje. To temo bi rada izpostavila, ker se spomnim svoje smešne predstave iz srednje šole, da »učitelji izven šolskih zidov ne obstajajo«. (Ali, da se popravim, da ne obstajamo!) Res je … To sem mislila. No, ne samo jaz, tudi moji vrstniki. Verjeli smo, da učitelji obstajajo le, ko nas poučujejo. Nismo si mogli zamisliti, da imajo vsi ti ljudje družine, hobije, prijatelje … Da počno še druge stvari v življenju poleg predmeta, ki ga poučujejo. Seveda se je ta slika spremenila, ko sem malo bolj dozorela. Hitro sem ugotovila, da so čisto običajni ljudje, ki so si izbrali super poklic, poklic učitelja, a imajo poleg tega normalno življenje kot vsi ostali.
Hitro sem ugotovila, da so čisto običajni ljudje, ki so si izbrali super poklic, poklic učitelja, a imajo poleg tega normalno življenje kot vsi ostali.
Moja največja strast v življenju so jeziki!
Sama sem zelo kreativna! Moja največja strast v življenju so jeziki. Ko gre za jezik, me zanima prav vse. Kaj počne neka oblika, zakaj jo uporabimo, kaj pomeni beseda, ki še ni v mojem slovarju … Vedno poskusim osmisliti nekaj novega in tako obogatiti svoje znanje. Med vsemi jeziki me najbolj navdušujejo romanski. Španščina! A ne samo španščina … Učila sem se tudi italijanščino, francoščino, hrvaščino, angleščino, nizozemščino, slovenščino, papiamentu in latinščino. In smo pristali pri latinščini. Odkar pomnim, sem imela željo, da bi se nekega dne učila ta mrtvi jezik. In nihče ni razumel te moje čudne želje. Na fakulteti sem vzela izbirni predmet latinščina in vsi so me gledali, kot da sem padla na glavo. Zakaj bi si človek tako zakompliciral življenje, saj je latinščina od nekdaj veljala za zelo težek predmet. Smešno je, da se mi učenje tujih jezikov nikoli ni zdelo obremenitev, ravno nasprotno! (Na mojem seznamu želja jezikov je tudi nova grščina.) Gre za zelo koristno znanje, ki pride še kako prav v današnjem svetu. In tudi latinščina! Na bankomatu sredi Vatikana sem bila presenečena, ko sem videla, da lahko izbereš latinščino pri dvigu gotovine! Kdo bi si mislil?!
Vse, kar prihranim, zapravim za potovanja.
In ko sem izpostavila ravno potovanje v Vatikan (in Rim), smo pri moji drugi največji strasti: potovanja. Vse, kar prihranim, zapravim za potovanja! Potovanja so prenos vsega, kar se lahko naučiš iz knjig, filmov, tečajev … Vse se preplete: jezik, kultura, hrana, glasba, književnost … Vse, kar si nekoč videl le v učbeniku ali na ekranu, obstaja! Osebno mi potovanja pomenijo kratek pobeg v neznano, s čimer si napolnim baterije za nadaljnje delo. Rada raziskujem, se izgubljam med uličicami, na bolšjih trgih brskam med rabljenimi knjigami, fotografiram vse, kar vidim, zbiram vtise in spomine in spoznavam nove ljudi. Preberem vsa imena ulic in reklame in prisluhnem glasu, ki napoveduje naslednje postajališče, ko se z javnim prevozom premikam z enega konca izbranega kraja na drugega. Po tihem ponovim, kar sem ravno slišala, in premislim, kako v nekem jeziku izgovorijo neko črko ali kombinacijo črk. Rada občudujem ljudi, se sprehodim in kupim lokalne izdelke ter preizkusim lokalno hrano! Veliko časa preživim tudi v trgovinah, kjer si ogledam, kaj vse imajo na izbiro, da si tako ustvarim sliko, kaj nekje radi jejo, in se spotoma naučim še kakšno novo besedo. (Verjetno mi ni treba dodati, da zelo rada jem!)
Osebno mi potovanja pomenijo kratek pobeg v neznano, s čimer si napolnim baterije za nadaljnje delo.
Utrinki, fotografije in spomini, ki jih prinesem s seboj s potovanj, mi kasneje služijo kot inspiracija za slikanje, risanje in izdelavo nakita. Ko imam čas in predvsem ko čutim kreativni navdih, vse te spomine spremenim v kos nakita, risbo ali sliko na platnu. S potovanj vedno prinesem posvojeno knjigo. Doma nimam več prostora na policah, a kljub temu se ne moram zadržati. Rada kupujem rabljene knjige, saj se mi zdi, da jim tako ponudim drugo priložnost, da jim ponudim nov dom, saj se je oseba, ki jih je imela pred tem, odločila, da jih ne potrebuje več. Verjamem, da je moji mački Puky všeč, da posvajam knjige in ne drugih mačk (saj jih ne mara). Naj dodam še, da je Puky prava poliglotka, saj razume vse jezike, ko se pogovarjam z njo! Nenazadnje imam še eno veliko strast: naravo in gibanje. Rada se sprehodim po gozdu in nekajkrat na teden me boste našli na treningu bodypumpa in bodybalanca. Tako pri športu kot pri učenju in poučevanju me žene napredek! Ko se posvetiš nečemu in vidiš, da napreduješ, ti to da še dodaten zagon in motivacijo za delo. Vsekakor pa je zelo odvisno tudi od trenerja, bodisi jezikovnega bodisi športnega, kako te zna motivirati!
Utrinki, fotografije in spomini, ki jih prinesem s seboj s potovanj, mi kasneje služijo kot inspiracija za slikanje, risanje in izdelavo nakita.
Poučevanje ni nikoli ne poučevanje, temveč je hkrati tudi učenje.
Svojo karierno pot sem pričela skoraj vzporedno s študijem. Že v drugem letniku dodiplomskega študija sem pričela s poučevanjem. Bil je petek. Iskali so nekoga za prevzem jezikovnega tečaja, poklicala sem, poslala svoj življenjepis in delo je bilo moje! Z naslednjim ponedeljkom sem že pričela. Priznam, da je bil to eden najbolj mučnih vikendov, kar sem jih kdaj doživela. V meni se je porodilo na tisoče vprašanj: »Kje naj pričnem, kako naj pristopim, kako razložiti nekomu nekaj, kar je meni povsem samoumevno?« A kmalu sem ugotovila, da če se dobro pripraviš, temeljito razmisliš in predvsem če imaš znanje in veselje do dela z ljudmi, postane poučevanje pravi užitek. Za seboj imam kar nekaj let delovnih izkušenj s poučevanjem različnih ljudi. Delam predvsem z odraslimi, občasno pa tudi z mlajšimi in otroki. Kar me najbolj navdušuje pri poučevanju, je, da predstavlja nenehen izziv. Nikoli ne veš, kako se bo ura razpletla in kaj te bodo vprašali; predvsem pa je delo z vsako skupino ali posameznikom edinstveno. Nikoli ne boš dvakrat doživel enake situacije. Tudi če je snov ista, je razplet drugačen, saj vsak posameznik prestopi prag učilnice s svojem predznanjem, pričakovanji in izkušnjami. Poučevanje ni nikoli le poučevanje, temveč je hkrati tudi učenje. Vsi se učimo, nihče ne ve vsega in vedno se kaj novega naučiš tudi sam. To me zelo osrečuje in navdušuje. Vsako novo spoznanje in vsaka nova pridobljena veščina pripomore k osebnostni rasti in napredku! In prav to je tisto, kar mi je najbolj všeč pri delu pri LanguageSitterju®!
Vsako novo spoznanje in vsaka nova pridobljena veščina pripomore k osebnostni rasti in napredku! In prav to je tisto, kar mi je najbolj všeč pri delu pri LanguageSitterju®!
0 Comments
Leave a Reply. |
