Zveni znano, kajne? Ste to poved že kdaj uporabili kot odgovor na vprašanje, ali govorite angleški, nemški ali kateri drug jezik? Po navadi ji dodamo še podton obžalovanja ali opravičila. A tudi »samo« razumeti jezik pomeni veliko znanja, ki ga strokovno označujemo kot pasivno znanje jezika. Lahko se z njim zadovoljimo ob razumevanju tujejezičnega okolja, lahko pa je lep uvod v aktivno uporabo želenega tujega jezika. Kaj pravzaprav je pasivno znanje jezika in kako ga lahko spremenimo v aktivnega, je glavna tema tega meseca.

Po domače bi lahko rekli, da pri pasivnem učenju jezik zgolj sprejemamo in ga ne »proizvajamo«. Smo kot nemi opazovalci dogajanja, sami pa v zgodbo ne posežemo. Ali pa se zdi, kot da bi nas nekdo vedno znova spominjal na nekaj, kar smo nekoč že slišali, sami pa se tega ne bi spomnili. Pasivno znanje jezika razumemo kot sposobnost razumevanja prebranega in slišanega. Sem spada tudi govor, pri katerem se ne trudimo, da bi govorili pravilno. To se npr. kaže v ponavljanju vedno istih napak in stavkov, ki bi jih z le malo muje lahko hitro spravili na pravi tir. S pasivnim znanjem lahko bogatimo svoje knjižne police s tujejezično literaturo, preberemo dnevne novice v določenem jeziku, poslušamo glasbo tujih avtorjev. Z dobrim pasivnim znanjem lahko celo prevajamo iz izbranega jezika v materni jezik. In zakaj večini to ni dovolj? Ker ves čas le sprejemamo jezik – in to molče –, medtem ko naše misli, ideje, prepričanja in znanje v izbranem jeziku ostanejo neizrečeni.

Aktivno znanje jezika razumemo predvsem kot sposobnost izražanja v ciljnem jeziku, tako pisnega kot govornega. Pri uporabi jezika smo ves čas pozorni na to, kako oblikujemo stavke, katere besede izbiramo in kako jih izgovarjamo, pri pisanju pa še na to, kako besede zapisujemo, črkujemo, kako strukturiramo besedilo in kako sporočamo svojo vsebino. Tudi pri branju smo bolj pozorni na vsebino in njeno podajanje, morda se pri kakšnem izrazu ustavimo in o njem razmišljamo. Prav tako je pri poslušanju: glasba ni le prijetna ambientalna kulisa, ampak se pri refrenu pridružimo izvajalcu, in ker nas vedno znova moti, da ne vemo, kaj pevka reče na koncu, celo posežemo po besedilu skladbe. Naši možgani so pri tovrstnem učenju bolj aktivirani in učenje je večplastno, kar omogoča, da si novi jezik lažje zapomnimo in svoje znanje ves čas nadgrajujemo.

Na pogovorih z našimi strankami pogosto naletim na izjavo v naslovu, ki povrh vsega močno najeda samozavest sogovornika. Moj odziv je vedno enak: »Seveda je tako, saj ste podhranjeni za izkušnjo govora v ciljnem jeziku.« Ne moremo biti dobri govorci tujega jezika, če ne vadimo, če nimamo niti priložnosti delati napak in se iz njih učiti. Stranke ta pogovor razbremeni; obstaja namreč čisto logična razlaga za nastalo stanje, ki nima prav nič opraviti z (anti)talentom za jezike. Najbolj presenečeni ali razočarani nad rezultati so tisti, ki veliko časa vložijo v branje in učenje jezika prek aplikacij. Seveda to ni stran vržen čas; a temelji na pasivnem učenju jezika, ki pozitivno vpliva predvsem na razumevanje jezika.

Od kod nam toliko pasivnega znanja angleščine? Za odgovor na to vprašanje se moramo vrniti v šolske klopi. Že preprosta matematika nam pove, da če nas je bilo v razredu 25, ura angleščine pa je trajala 45 minut, je imel vsak učenec na voljo bolj malo časa, da je angleščino redno aktivno vadil. Več je bilo branja, poslušanja, pri pisanju pa je bilo pogosteje treba le vpisati pravilne besede kot na list papirja zapisati svoje poglede na svet. In pri večini je bil to celo edini stik z angleščino. Učitelji morajo biti zelo kreativni pri ustvarjanju priložnosti za aktivno uporabo jezika; veliko pozornosti morajo nameniti tudi iskanju odgovora na vprašanje, kako učence navdušiti, da po angleških vsebinah aktivno posegajo tudi izven šole.

Pri LanguageSitterju® še vedno verjamemo, da se pravo učenje jezika zgodi šele, ko imamo sogovornika. Sogovornik nam namreč da vedeti, ali smo svoje sporočilo prenesli uspešno in – obenem – ali smo njegovo sporočilo prav razumeli. Jezik je sredstvo komunikacije in njegova primarna funkcija je, da omogoča sporazumevanje med ljudmi. Zato se ga je po našem mnenju tako edino logično tudi učiti.

Kar nekaj »trikov« je, kako se lahko iz pasivnega učenca jezika hitro prelevimo v aktivnega. O tem bomo govorili v naslednjem zapisu, do takrat pa z vami delim svoj način: ko se pripravljam na predstavitev ali govor v angleščini, vedno najprej pogledam nekaj TED govorov. Pozorna sem na besede in fraze, s katerimi govorniki predstavijo idejo, povabijo občinstvo k sodelovanju, spustijo v prostor retorično vprašanje, spodbudijo poslušalce k razmišljanju, poudarijo določeno misel. Takšne fraze (jaz jim rečem »nastavki«) si zapisujem, potem pa jih dopolnim s svojo vsebino. Bolj jezikovno aktivno se skoraj ne bi mogla pripraviti.

Za tečaj tujega jezika se največkrat odločimo na podlagi želje ali nuje po aktivni rabi jezika. Pri LanguageSitterju® se dobro zavedamo, da večini primanjkuje aktivne uporabe jezika, zato naši tečaji temeljijo na govoru, ki ga redno dopolnjuje pisno izražanje. Veliko pozornosti posvečamo tudi iskanju priložnosti, ko lahko stranke aktivno vadijo novi jezik izven tečaja. Pokličite nas, z veseljem se pogovorimo z vami.