»Všeč si mi, ti moje jajce z očmi« ali popotovanje po pomanjševalnicah in ljubezenskih vzdevkih

»VŠEČ SI MI, TI MOJE JAJCE Z OČMI« ali POPOTOVANJE PO POMANJŠEVALNICAH IN LJUBEZENSKIH VZDEVKIH

17/2/2020

AVTOR: LARA MIHOVILOVIĆ

Nedolgo nazaj smo praznovali praznik zaljubljencev – valentinovo –, ki smo ga Slovenci prevzeli iz drugih dežel. Sveti Valentin je bil zavetnik zaljubljencev, ki je v času cesarjeve prepovedi poročal krščanske pare. Praznovanje valentinovega sovpada s pojavom, ko se v južnih krajih že ženijo ptički in nakazujejo pomlad. Slovensko valentinovo je gregorjevo – dan, ko se v naših krajih ženijo ptički. Obema praznikoma je skupno, da si na ta dan mnogi še posebej pozorno izkazujemo naklonjenost, nežnost in se obsipamo z ljubkovalnimi besedami. Med najpogostejšimi prevladujejo mucek, mišek, lubi, piki, sonček, srček, sladkorček, medo, ribica … Številni vzdevki so si podobni v različnih jezikih (mali, muci, angelček), obstajajo pa tudi taki, ki se v slovenščini slišijo precej nenavadno; a če vas bo kdo iz druge kulture naslovil z bolha ali zelje, vam bo morda precej laskal.

Za valentinovo si mnogi še posebej pozorno izkazujemo naklonjenost, nežnost in se obsipamo z ljubkovalnimi besedami.

Pomanjševalnice so prisotne od zibelke naprej

Čustva so ena najpomembnejših sestavin človeške eksistence in njihovo izražanje ljudi povezuje ne glede na narodnost, jezik, spol, raso itd. Čustveno zaznamovanost najpogosteje izražamo s pomočjo pomanjševalnic in ljubkovalnic.

Ljubkovalnice in razne pomanjševalnice so prisotne že v zibelki. Starši po vsem svetu svoje otroke nagovarjajo s pomanjševalnicami, jim na tovrsten način izražajo ljubezen ter ustvarjajo povezavo z njimi, otroci pa si besede lažje zapomnijo.

Čustva so ena najpomembnejših sestavin človeške eksistence in njihovo izražanje ljudi povezuje ne glede na narodnost, jezik, spol ali raso.

Kasneje se ljubkovalnice in pomanjševalnice pojavljajo v partnerskih odnosih. Po mnenju nevroantropologinje Dean Falk se odrasli, ki uporabljajo pomanjševalnice in ljubkovalne besede, vračajo v otroštvo k starševski ljubezni in v njej iščejo vzor za kasnejšo partnersko ljubezen. Z uporabo pomanjševalnic, vzdevkov in ljubkovalnih besed izražamo čustva, medsebojno povezanost in ljubezen.

O ti moj muci, srček, piki, mišek, žabica, sonček, lubček!

Pozitivna čustva izražamo z afektonimi. To so »intimni vzdevki, s katerimi ljudje imenujejo svoje življenjske partnerje, družinske člane in bližnje prijatelje« (Bańko, Zygmunt 2010: 6). Število afektonimov v določenem jeziku je odvisno od čustvenosti, značaja ali temperamenta posamezne skupnosti. Raziskave so pokazale, da je splošna značilnost afektonimov oz. njihov najznačilnejši element povezava z izrazi za živali, hrano, sladke izdelke, dele telesa in vrednosti oz. dragocenosti (Kobos, Jurič 2015: 180).

V slovenščini med drugim poznamo lekseme s poimenovanji za živali (muca, medo, miška, tigrček, žabica).

V slovenščini poznamo lekseme s poimenovanji za živali (muca, medo, miška, tigrček, žabica), lekseme s pomenom ljubi/ljuba (ljubezen, sreča, lubi, lubica), lekseme, ki pomenijo nekaj vrednega (dragi/draga, biserček, zlatica), poimenovanja za nebesne pojave (angelček, sonček, zvezdica), poimenovanja, ki se nanašajo na sladko hrano (cukrček, piškotek, buhteljček, knedeljček, breskvica, čokoladka), poimenovanja, ki se nanašajo na dele telesa (srček, dušica), pa tudi prevzete besede in lekseme z nejasno etimologijo (hani bani, bejba, hanči).

KAKO JE S POMANJŠEVALNICAMI V DRUGIH JEZIKIH?

Podobno kot v slovenščini je tudi v ostalih slovanskih jezikih veliko besedotvornih možnosti za izražanje čustev. Med južnoslovanskimi jeziki je s pomanjševalnicami posebno bogata makedonščina, v kateri lahko iz skoraj vsake besede tvorimo pomanjševalnico: devojče, momče, šekerče, srcka, malečka, meče, kukliče itd. V hrvaščini in srbščini prevladujejo dušo, zlato, šećeru in živalski leksemi (mišić, zečić, bubice). Slednji so priljubljeni tudi v ruščini (golubčik, golubuška) in poljščini (koteczek, myszka, sarenka, jelonek).

Zanimiv in nenavaden je japonski ljubkovalni vzdevek tamago kato no kao, ki pomeni 'jajce z očmi'.

V Franciji moški svojim ljubljenim ženskam pogosto rečejo chou, kar v dobesednem prevodu pomeni 'zelje'. Beseda naj bi bila povezana z majhnostjo in okroglostjo. V Braziliji oziroma na Portugalskem uporabljajo podobno besedo chuchuzinho, ki dobesedno pomeni 'majhna buča'. Indonezijci prav tako uporabljajo izraze iz rastlinskega sveta, npr. buah hatiku, kar pomeni 'sadež mojega srca'. Zanimiv in nenavaden je japonski ljubkovalni vzdevek tamago kato no kao, ki pomeni 'jajce z očmi', ali kitajski chen yu luo yan, kar pomeni 'potapljajoča se riba, padajoča gos'. Arabci radi uporabljajo izraz ghazal, slovensko 'gazela', Tajci pa uporabljajo poimenovanje za najbolj dragoceno žival v svoji kulturi – chang noi ali 'slonček'.

KAKO TVORIMO POMANJŠEVALNICE?

Pomanjševalnice tvorimo iz samostalnikov, tako da jim dodamo različna obrazila. Pri ženskem spolu dodamo obrazila -ica, -ca, -i (mamica, rokica, miškica). Pri moškem spolu dodamo obrazila -ec (bratec), -ič (kraljič, fantič), -ek (gumbek, mišek), -čič (doktorčič). Pri srednjem spolu pa najpogosteje dodamo obrazili -ce in -ece (mestece, sončece). Lahko uporabimo tudi obrazilo -i, ki velja za oba spola (lubi, muci, piki).

Kakorkoli že naslavljate svojega dragega ali drago, naj bo vaš vzdevek iskren in pozoren izraz čustev.

Verjetno bi bil svet brez pomanjševalnic in ljubezenskih vzdevkov pust in nezanimiv, naši odnosi pa prikrajšani za zanimiva in nenavadna poimenovanja. Kakorkoli že naslavljate svojega dragega ali drago, naj bo vaš vzdevek iskren in pozoren izraz čustev. Pazite le, da ne posežete po takem, ki bi vašega ljubega oziroma ljubo lahko užalil.

Upam, da ste preživeli lepo valentinovo, srčki dragi!