TU SMO, DA VAM POMAGAMO DO SUVERENOSTI V TURŠKEM JEZIKU
Zahvaljujoč turškim nadaljevankam, ki so zadnja leta pri nas postale zelo priljubljene, sta tudi prepoznavnost turškega jezika in posledično zanimanje zanj narasla. Morda turščina na začetku zveni kot jezik, ki se ga je nemogoče naučiti, vendar imamo kar nekaj dobrih novic za vse, ki bi se radi podali na pot učenja.
Morda se pri drugih jezikih zdi skoraj nesmiselno v začetku učiti abecede, ker je izgovorjava popolnoma druga zgodba, pri turščini – podobno kot pri slovenščini – pa ni tako. Ko enkrat znate turško abecedo, lahko brez težav berete oziroma izgovarjate turške besede.
V slovenščino smo prevzeli kar nekaj turških besed, med drugim kajak, kebab, kiosk, jogurt, divan, medtem ko v turščini najdemo največ prevzetih besed iz francoščine, arabščine in perzijščine, nekaj tudi iz italijanščine. Vseeno se lahko turški jezik pohvali s kar 80 % »čistih« turških besed. Kako jim to uspeva?
Za turški jezik skrbi Združenje za turški jezik, ustanovljeno pod okriljem Mustafe Kemala Atatütka leta 1932. Združenje je nastalo z namenom, da nadomesti prevzete besede iz arabščine in perzijščine s turškimi ustreznicami, kar je privedlo tudi do oživitve nekaterih besed iz stare turščine. Združenje je dejavno še danes in pazi na turški jezik, slovnico in besedišče ter uveljavlja nove turške skovanke za poimenovanja novih tehnologij, s čimer blokira vdor angleških besed v jezik.
Od reforme pisave leta 1928 turščina za zapis uporablja latinico. Turški črkopis zajema 29 črk.
Turška slovnica je sistematična. Ni členov, ni spolov in posledično nobenih sprememb pridevnikov pri ujemanju s samostalniki. Jezik ima le 13 nepravilnih glagolov. Zveni enostavno, kajne?
Turški jezik je tako kot madžarski in finski aglutinacijski jezik, kar pomeni, da besede tvori z lepljenjem sestavnih pomenskih delov (pripone, predpone). Za primer se po navadi navaja beseda evlerinizden, ki pomeni 'od tvojih hiš': ev pomeni 'hiša', ker označuje množino besede hiša, iniz pomeni 'tvoj', den pa 'od'. Sestavljanje besed zna biti prav zabavno. In če se vam zdi, da že pretiravate, naj povemo, da je najdaljša turška beseda sestavljena iz 70 črk.
Morda se pri drugih jezikih zdi skoraj nesmiselno v začetku učiti abecede, ker je izgovorjava popolnoma druga zgodba, pri turščini – podobno kot pri slovenščini – pa ni tako. Ko enkrat znate turško abecedo, lahko brez težav berete oziroma izgovarjate turške besede.
V slovenščino smo prevzeli kar nekaj turških besed, med drugim kajak, kebab, kiosk, jogurt, divan, medtem ko v turščini najdemo največ prevzetih besed iz francoščine, arabščine in perzijščine, nekaj tudi iz italijanščine. Vseeno se lahko turški jezik pohvali s kar 80 % »čistih« turških besed. Kako jim to uspeva?
Za turški jezik skrbi Združenje za turški jezik, ustanovljeno pod okriljem Mustafe Kemala Atatütka leta 1932. Združenje je nastalo z namenom, da nadomesti prevzete besede iz arabščine in perzijščine s turškimi ustreznicami, kar je privedlo tudi do oživitve nekaterih besed iz stare turščine. Združenje je dejavno še danes in pazi na turški jezik, slovnico in besedišče ter uveljavlja nove turške skovanke za poimenovanja novih tehnologij, s čimer blokira vdor angleških besed v jezik.
Od reforme pisave leta 1928 turščina za zapis uporablja latinico. Turški črkopis zajema 29 črk.
Turška slovnica je sistematična. Ni členov, ni spolov in posledično nobenih sprememb pridevnikov pri ujemanju s samostalniki. Jezik ima le 13 nepravilnih glagolov. Zveni enostavno, kajne?
Turški jezik je tako kot madžarski in finski aglutinacijski jezik, kar pomeni, da besede tvori z lepljenjem sestavnih pomenskih delov (pripone, predpone). Za primer se po navadi navaja beseda evlerinizden, ki pomeni 'od tvojih hiš': ev pomeni 'hiša', ker označuje množino besede hiša, iniz pomeni 'tvoj', den pa 'od'. Sestavljanje besed zna biti prav zabavno. In če se vam zdi, da že pretiravate, naj povemo, da je najdaljša turška beseda sestavljena iz 70 črk.
/
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
Pri LanguageSitterju® se ne prilagajajo samo časovno, ampak tudi vsebinsko. Vsak posameznik se lahko pri njih nauči ravno tisto, kar potrebuje v določenem trenutku. Pri meni so bili zelo usmerjeni v prakso in uporabnost jezika. Jaz se tega nisem učil za izpit ali certifikat, temveč sem želel pridobljeno znanje angleščine takoj prenesti v prakso. In pri tem so mi zelo pomagali. Fino je tudi to, da po vsakem srečanju dobiš sporočilo v njihovem spletnem sistemu, v katerem je kratek povzetek zadnje ure: nekaj besedišča, slovnice, kakšna zanimiva povezava itd. Tako mi ni bilo treba delati zapiskov, ker tega ne maram preveč.
Luka Jezeršek
Vrhunski kuhar in žirant oddaje MasterChef Slovenija / Jezeršek gostinstvo d.o.o.
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
