Avtor: MANCA PANGERC
Ali ste vedeli, da je nemščina poleg italijanščine uradni jezik švicarske garde v Vatikanu? In da je eden od državnih jezikov v Namibiji? Nemščina je najpogosteje govorjeni jezik v Evropi, materni jezik približno 100 milijonov ljudi in uradni jezik v kar šestih državah, ki so bodisi gospodarsko izjemno razvite bodisi poglavitnega pomena za evropsko politiko: Nemčija, Avstrija, Belgija, Švica, Luksemburg in Lihtenštajn. Omenjene države so nedvomno med najbolj perspektivnimi v Evropi, zato zlahka trdimo, da znanje nemškega jezika odpira marsikatera vrata – še posebej v poslovnem svetu.
Več kot 20 milijonov ljudi po vsem svetu se uči nemščino
Dejstvo, da se več kot 20 milijonov ljudi po vsem svetu uči nemščino kot tuji jezik, nikakor ne preseneča. Evropski statistični urad Eurostat navaja, da je nemščina jezik, ki se ga v Evropski uniji najpogosteje učimo kot drugi tuji jezik. Statistični urad Republike Slovenije mi je posredoval zanimivo statistiko, ki govori v prid nemščini. Po zadnjih podatkih se 92 % otrok v okviru osnovnošolskega programa poleg angleščine kot prvega tujega jezika uči še nemščine kot drugega tujega jezika. V srednjih šolah je 68 % dijakov, ki se poleg prvega tujega jezika učijo tudi drugega, in sicer nemščino. Število odraslih, ki se učijo tujih jezikov, v zadnjih letih precej narašča. Največ se jih uči angleščine, tej pa z 28 % sledi nemščina. V natančnih številkah to pomeni, da 481.276 vseh odraslih v Sloveniji do določene mere zna nemško; od tega je 104.923 25- do 34-letnikov, 125.529 pa jih sodi v starostno skupino od 50 do 64 let.
Več kot 20 milijonov ljudi po vsem svetu se uči nemščino kot tuji jezik.
Kako pomembno je znanje nemščine v poslovnem svetu in pri iskanju zaposlitve?
Zanimanje za nemški jezik je v Sloveniji torej relativno visoko. Več kot očitno nisem edina, ki se zaveda vseh možnosti, ki jih prinaša učenje jezikov, natančneje nemščine. Kako pomembno pa je pravzaprav znanje tega jezika v poslovnem svetu in pri iskanju zaposlitve? Se bo številnim šolarjem in dijakom obrestovalo guljenje pridevniške sklanjatve? Pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje sem preverila, kakšna je pri nas zahteva po znanju tujih jezikov za prosta delovna mesta. Podatki, ki veljajo za prosta delovna mesta v letu 2016, navajajo, da za 18,1 % sporočenih prostih delovnih mest delodajalci zahtevajo znanje enega tujega jezika, za 7,1 % delovnih mest pa znanje dveh tujih jezikov. Na prvem mestu je s 57 % pričakovano angleščina, sledi ji nemščina, in sicer s 23 %. Tretjeuvrščena italijanščina se v oglasih za prosta delovna mesta zahteva v (zgolj) 8 % primerov.
Z znanjem nemščine si povečate poslovne možnosti
Slovenija in nemška podjetja
V Sloveniji veliko sodelujemo z nemškimi podjetji; če želimo biti konkurenčni, se jim moramo prilagoditi. Pri LanguageSitterju® poučujemo mnoge zaposlene, ki delajo za podjetja v tuji lasti ali za izvozna podjetja. Naša koordinatorka izobraževanja Špela Pirc je maja 2017 za naš blog pisala, da je Nemčija po podatkih Eurostata glavna izvozna partnerica za slovenska podjetja. Podatkovna baza slovenskih izvoznikov SloExport razkriva, da trenutno obstaja 2.024 slovenskih izvoznikov v Nemčijo. Med njimi so podjetja Alpina, Helios, Dana, Unior, Tosama, Fructal, Elan, Dewesoft, Eta Kamnik, Boxmark Leather, Iskra, Jelovica, Kolektor itn.
Obrnila sem se tudi na Slovensko-nemško gospodarsko zbornico, kjer so mi povedali, da njihova največja slovensko-nemška podjetniška mreža v Sloveniji trenutno šteje več kot 270 članskih podjetij. Gre za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike s sedežem v Republiki Sloveniji ali Nemčiji, ki oblikujejo slovensko-nemške gospodarske odnose. Na njihovem spletnem seznamu članov, ki ga številna podjetja uporabljajo za vzpostavitev poslovnih stikov, najdemo recimo podjetja Adecco H.R., Akrapovič, Bauhaus, Bayer, BSH Hišni aparati, Danfoss trata, Deloitte svetovanje, dm drogerie markt, Droga Kolinska, Hella Saturnus Slovenija, Hotel Slon itn. V nekaterih od naštetih podjetij LanguageSitter® že skrbi za intenzivne jezikovne treninge.
Z znanjem nemščine se lahko v podjetju Bayer visoko povzpnete.
Ali nemščina res odpira marsikatera vrata?
Tadeja Senčar, dm drogerie markt d.o.o.
|
Da nemški jezik res odpira marsikatera vrata, lahko potrdijo prodorni posamezniki, ki z vsakodnevno rabo nemščine kot tujega jezika pišejo uspešne zgodbe. Tadeja Senčar, ki dela v poslovnem tajništvu podjetja dm drogeriemarkt d.o.o. in je zadolžena tudi za organizacijo jezikovnih izobraževanj v podjetju, na dnevni ravni komunicira tako s sodelavci iz koncerna kot tudi s poslovnimi partnerji iz tujine. Povedala je, da je nemščina glavni jezik komunikacije znotraj koncerna. „Znanje nemščine je eden izmed pomembnejših dejavnikov pri zaposlovanju novih sodelavcev. Zahtevani nivo znanja je odvisen od posameznega delovnega mesta, je pa znanje nemščine seveda prednost na vseh področjih. Poleg samega predznanja sta zelo pomembna lasten interes kandidatov do učenja in želja po nadaljnjem nadgrajevanju jezikovnih kompetenc, saj gre pri učenju tujega jezika za dolgotrajen, kompleksen in celosten proces.“
|
Zaposleni se prek podjetja vključujejo v dodatna jezikovna izobraževanja, saj je med učenjem jezika in dejansko uporabo v resničnem življenju še vedno prevelika vrzel. Tadeja Senčar pravi, da gre za ponotranjen sistem, ki se pri marsikom odraža v obliki strahu do komunikacije v tujem jeziku, predvsem ustne: „Učijo se za komuniciranje s sodelavci, poslovnimi partnerji, lažje razumevanje navodil pri delu ipd. Jezik postane sredstvo komunikacije, zato ni dovolj le učenje iz knjig, kakršnega smo vajeni, ampak je treba črpati gradiva iz lastnega okolja, znanje graditi na realnih situacijah z resničnimi ljudmi.“
Janez Zajc, ASPIAG Management AG
|
Tudi Janez Zajc, sales manager pri ASPIAG Management AG, podjetju s sedežem v Švici, ki je sicer lastnik podjetja Spar Slovenija, se zaveda pomena nemščine v svetu: „Ko sem leta 2010 začel delati za podjetje Spar Slovenija, ki ima avstrijske lastnike, je bilo moje znanje nemščine na osnovni ravni. Za takratno delovno mesto, ki je bilo vezano na slovensko tržišče, je bilo namreč znanje nemškega jezika zaželeno in ne eden od pogojev. Podjetje mi je omogočilo obiskovanje jezikovnega tečaja, ki ga morda takrat nisem dovolj resno jemal, in učenju sem posvetil premalo časa. Razlogov je bilo več. Pri delu managerja sortimenta nemškega jezika nisem potreboval, dodatno učenje mi je vzelo precej prostega časa, pa tudi nemščina mi nikoli ni bila všeč. Misliš si, saj je odlično znanje angleškega jezika dovolj.“
|
A vendarle se je pozneje izkazalo, da se je motil: „Leta 2013 se je odprlo delovno mesto v lastniškem podjetju Spar Slovenija s sedežem v Švici. Ko sem sprejel delovno mesto, se je ponovno začelo učenje nemškega jezika, saj je uradni jezik koncerna nemščina. Znanje nemščine je posledično zelo pomembno, saj komuniciranja v angleščini praktično ni. Pomembno je pri dnevnem komuniciranju s kolegi, ki so seveda nemško govoreči. Kljub temu da se motim, ko govorim, oziroma razpolagam z osiromašenim besednim zakladom, menim, da je uporaba nemščine vitalnega pomena. Seveda bi mi bilo velikokrat lažje komunicirati v angleškem jeziku, vendar si z uporabo nemščine pri avstrijskih kolegih pridobiš tudi spoštovanje za trud. Pomaga tudi to, da niso tako občutljivi kot npr. Francozi in tudi sami ne uporabljajo ‘Hochdeutsch’, ampak različne avstrijske dialekte.“
Janez Zajc je za konec povzel: „Mislim, da je znanje nemškega jezika izredno koristno, saj Slovenija ogromno posluje z nemško govorečim tržiščem, kjer uporaba nemščine namesto angleščine vsekakor pomaga pri poslovanju in grajenju boljšega poslovnega odnosa. Znanje nemškega jezika je posledično tudi močna konkurenčna prednost posameznikov, predvsem tistih, ki bi delo radi našli v sosednji Avstriji in Nemčiji.“
Deana Jezeršek, LanguageSitter® d.o.o.
|
Nenazadnje je del uspešne „nemške zgodbe“ tudi Deana Jezeršek, soustanoviteljica in vodja izobraževanja in razvoja v jezikovni agenciji LanguageSitter®. Prosila sem jo, da z nami deli svojo izkušnjo dela v tujini v nemškem jeziku: „Kot diplomirana anglistka in nemcistka z dobrim znanjem nizozemščine in zadovoljivim znanjem italijanščine in francoščine sem se v Švico za dve leti preselila precej samozavestno. Dejstvo, da je znanje dveh ali celo treh tujih jezikov v Švici nekaj samoumevnega, me je pri iskanju dela kmalu prikovalo na realna tla. Živela sem v mestu Lausanne, torej v francosko govorečem delu Švice, in za rešilno bilko se je na koncu izkazalo ravno moje dobro znanje nemščine. Če ste kdaj slišali švicarsko nemščino, se boste strinjali z mano, da je to jezik zase in zgolj sestrski jezik visoki nemščini. Kljub temu se da normalno sporazumevati v visoki nemščini, s časom pa se navadiš tudi švicarske verzije tega jezika.“
|
Nadalje Deana Jezeršek pripoveduje, da se je zaposlila v agenciji jezikovnih potovanj, ESL séjours linguistiques: „Jezik podjetja je sicer bil francoščina, sama pa sem delala na nemškem oddelku, v okviru katerega sem bila odgovorna za stranke iz Nemčije, Avstrije in nemškega dela Švice. Med študijem nemščine sem venomer poslušala očitke, kako lahko študiram tako grd jezik in zakaj se ne odločim za študij kakšnega drugega jezika. Izredno vesela sem, da sem sledila svoji želji in dala nemščini priložnost, da jo dodobra spoznam. To se mi je presneto dobro obrestovalo.“
Odločite se za učenje nemščine zdaj!
Ni več dvoma, da nemščina angleščini že pošteno diha za ovratnik. Ravno zato je zdaj skrajni čas, da se odločite za učenje tega poslovnega jezika. Naši LanguageSitterji® se vam bodo popolnoma prilagodili, tako da boste s svojim novim znanjem pometli s konkurenco in morebiti dobili službo v katerem od omenjenih podjetij ali pa se boste na zdajšnjem delovnem mestu še bolj izkazali in blesteli na prodajnih sestankih v nemščini. Ker je januar 2018 pri nas mesec nemščine, smo pripravili posebno akcijo, ki je ne smete zamuditi!
