Eden izmed večjih izzivov pri projektu 777 je bil zame sam prevod. Besedilo je moralo biti prevedeno na način, da je bilo smešno, v mojem primeru za Francoze, in da so imele šale, ki so se nanašale na slovensko kulturo in mentaliteto, popoln smisel v ciljnem jeziku. Spomnim se, da sem za ta prevod veliko govorila s prijatelji iz Francije, da smo lažje presodili, ali so šale dejansko smešne in relevantne za francosko družbo. Ko je bil prevod končan, se ga je Tin zelo dobro in zelo hitro naučil, saj se je francosko učil v srednji šoli in je imel kar veliko znanja. Tako mu izgovorjava in razumevanje nista delala večjih težav. Pred seboj pa sva imela nov izziv: kako med nastopom spontano komunicirati s publiko, se odzvati na njihov smeh in aplavz ter speljati nastop čim bolj naravno. Na koncu sva se znašla tako, da se je naučil nekaj fraz, ki bi jih lahko uporabil v več situacijah, se zahvalil obiskovalcem, jih kdaj tudi ustavil in nadaljeval s svojim šovom, saj je bil časovno omejen in se pri nobeni šali ni smel zadržati predolgo. Imela sva tudi nekaj logističnih težav zaradi drugih obveznosti; francoščina je bila zadnji jezik, s katerim se je Tin spopadel. Tako se je dalo čutiti že malo utrujenosti in adrenalina, saj se je turneja (pre)hitro bližala. Na koncu sva vseeno uspela dodelati Tinove šale, nastop in jezik in Tin je v Franciji seveda navdušil! Projekt 777 je bil vsekakor eden izmed zanimivejših projektov mojega poučevanja in zelo sem vesela, da sem dobila to izjemno priložnost za sodelovanje.«

»Prvi izziv se je pojavil že na začetku, ko je bilo treba prevesti besedilo šal v makedonščino. Kako prevesti šale, da bodo te smešne tudi makedonski publiki? Katere aktualne lokalne dogodke vnesti v nastop, da bodo pritegnile pozornost publike? Drugi izziv je bil, kako čimbolj poenostaviti besedilo, da bi se ga Tin čim lažje in boljše naučil. In sva začela metati ven vse zapletene fraze, besede, glagole … Tretji izziv je bil, kako doseči, da bo zvenel čim bolj makedonsko – popravljala sva naglas, izgovorjavo … Kot bi rekel Tin, te japonske glagole sakaat, zboruvaat … Četrti izziv je bil, kako Tinu pomagati, da ne bo pomešal vseh jezikov med sabo in ostal osredotočen le na makedonščino. Pri tem sva imela največ težav in tu sem bila najbolj stroga in zoprna, ampak se je splačalo.«

»Največji izziv je predstavljalo branje in izgovarjanje poljskih besed. Čeprav poljščina spada med slovanske jezike, lahko med 32 črkami poljske abecede najdemo kar nekaj črk, ki presenetijo tudi tiste, ki govorijo dva ali več slovanskih jezikov. Primer sta npr. nosna soglasnika ą in ę (približna izgovorjava je om in em). Posebnost je tudi kombinacija dveh črk, ki predstavljata en glas, npr. cz ali sz, ki se ju izgovarja približno tako kot slovenski č ali š. Poljščina ni najlažji jezik, vendar je Tinu ravno z iskanjem vzporednic s slovenščino in ostalimi jeziki, ki jih govori, uspelo v zelo kratkem času osvojiti osnove poljske abecede in fonetike.«

»Izziv, da Tina v dveh mesecih pripravim na suveren nastop v nemščini, sem sprejela z navdušenjem. Že od začetka je bilo zame najpomembnejše, da bodo Tinove šale razumljive in smešne tudi nemški publiki. Prav to je bil tudi moj največji izziv, s katerim sem se soočila med prevajanjem besedila in pripravami na nastop v nemščini. Za pomoč sem se zato obrnila na prijatelje v Nemčiji, pri katerih sem preverila, ali razumejo vse šale v nemščini ter ali so smešne tako kot v slovenskem jeziku. Njihova potrditev mi je dala dodatno motivacijo, da Tina čim bolje pripravim na nastop. Ker se je Tin nemščine učil že v srednji šoli, mu izgovorjava in struktura jezika nista povzročala težav, zato sva imela dovolj dodatnega časa, da sem ga lahko opremila tudi s frazami, ki bi mu služile v času bivanja v Berlinu in mu omogočale komunikacijo s publiko. Ure so bile nadvse zabavne, polne smeha in Tinovih šal, kar je celotno izkušnjo naredilo še lepšo.«

LANGUAGESITTERKA® ZA ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO