Popotovanje po zanimivih dejstvih o LanguageSitterjevem® babilonu

POPOTOVANJE PO ZANIMIVIH DEJSTVIH O LANGUAGESITTERJEVEM® JEZIKOVNEM BABILONU

4/6/2019

Avtor: LARA MIHOVILOVIĆ

Češki pregovor pravi: »Z vsakim novim jezikom, ki ga govoriš, živiš novo življenje.« Pri LanguageSitterju® poučujemo 28 različnih jezikov in v metaforičnem pomenu vsakodnevno porajamo nove govorce tujih jezikov. Vsak jezik je unikaten in poseben zaradi določene značilnosti ali zanimivosti. Ker smo LanguageSitterjevi® trenerji zelo radovedna bitja, smo opravili kratko raziskavo o zanimivostih jezikov, ki jih pri nas poučujemo. Vabim vas na popotovanje po zanimivih dejstvih, ki sem jih zasledila.

Vsak jezik je unikaten in poseben zaradi določene posebnosti ali zanimivosti.

Kaj imajo skupnega slovenski, arabski in keltski jezik?

Slovenci se radi pohvalimo s posebnostjo slovenskega jezika – dvojino. A dvojina ni le slovenska značilnost, saj jo v enaki ali drugačni obliki poznajo tudi lužiška srbščina (govori se v jugovzhodni Nemčiji), škotska gelščina, frizijščina (na južnem robu Severnega morja), kašubščina (na severu Poljske), keltska bretonščina (na severozahodu Francije), sodobna arabščina in hebrejščina ter sanskrt. Za pokušino si oglejte nekaj primerov dvojine v omenjenih jezikih:

LUŽIŠKA SRBŠČINA
ednina: hrěch (sin)
dvojina: hrěchaj (sinova)

ARABŠČINA
ednina: kitaab (knjiga)
dvojina: kitaabaan (knjigi)

ŠKOTSKA GELŠČINA
ednina: aon chara (prijatelj)
dvojina: dà charaid (prijatelja)

Ostanki dvojine so ohranjeni tudi v številnih slovanskih jezikih in njihovih narečjih, dejstvo pa je, da je le v slovenščini dvojina ohranjena v celoti.

Dvojina je v celoti ohranjena le v slovenščini.

V čem sta si podobni madžarščina in finščina

Madžarščina in finščina spadata v skupino uralskih jezikov, natančneje govorimo o ugrofinski skupini jezikov. Gre torej za jezika, ki ne spadata v skupino indoevropskih jezikov. Ali ste opazili, da so tako v finščini kot madžarščini besede zelo dolge? Le zakaj? Oba jezika sta aglutinacijska, kar pomeni, da se predpone in pripone »lepijo« na koren osnovne besede. Enak sistem ima tudi turščina, ki prav tako spada v to skupino jezikov.

MADŽARŠČINA
Ház (hiša)
Házaimban (v moji hiši)

FINŠČINA
Talo (hiša)
Talossamme (v naši hiši)

TURŠČINA
Ev (hiša)
Benim evimde (v moji hiši)

Tako kot zidaki gradijo hišo besede gradijo dolge besede v finščini in madžarščini.

Kaj povezuje slovanske jezike in sanskrt?

Vsi izvirajo iz indoevropskega prajezika, ki je poznal osem sklonov (nominativ, genitiv, dativ, akuzativ, vokativ, ablativ, lokativ, instrumental). Sanskrt pozna prav toliko sklonov, v slovanskih jezikih pa se jih je ohranilo od 6 do 7. Ruščina, slovaščina in slovenščina jih imajo 6, češčina, poljščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina in bosanščina pa 7. Obstajata tudi dva slovanska jezika, ki sklonov ne poznata. Katera dva, izveste v nadaljevanju. V tabeli si oglejte primerjavo sklanjatve samostalnika dan v ednini med sanskrtom in tremi slovanskimi jeziki (izbrala sem po en vzhodni, zahodni in južni slovanski jezik):

Kaj povezuje makedonščino z angleščino in danščino?

Angleščina in danščina spadata v skupino germanskih jezikov, makedonščina pa med slovanske jezike. Ali se vam zdi, da med njimi ne morete najti povezave? Vse tri jezike povezuje dejstvo, da ne poznajo sklonov. Makedonščina in bolgarščina sta edina slovanska jezika, ki sta analitična, kar pomeni, da stavke tvorimo s pomočjo predlogov in člena:

MAKEDONSKO: Na profesorkata i ja davam knigata.

BOLGARSKO: Shte dam knigata na profesorkata.

SLOVENSKO: Profesorici dam knjigo.

Tako sta po slovnični strukturi podobna angleščini in danščini, ki prav tako ne poznata sklanjatev. Tako kot ima angleščina s številnimi glagolskimi časi razvejan glagolski sistem, ga ima tudi makedonščina, ki ima osem preprostih in šest sestavljenih glagolskih časov. Posebnost makedonščine je njen t. i. postpozitivni člen, danščina pa pozna enklitični člen. V praksi to pomeni, da tako v makedonščini kot v danščini besedi dodamo člen, s katerim izrazimo določnost:

MAKEDONSKO: toj avion⇾ avionot⇾ to letalo

DANSKO: et fly⇾ flyet⇾ to letalo

Izražanje določnosti v danščini in makedonščini izražamo na podoben način.

Kakšne čare skrivajo romanski jeziki?

Portugalščina ne pozna sestavljanja korenov in dovoljuje le predpone (hiper- 'hiper-') in pripone (-ização '-izacija'). Po besedišču je najbolj sorodna španščini, glede samoglasnikov pa je bolj podobna italijanščini, saj je ohranila izvorne latinske samoglasnike.

V francoščini je zanimiv način štetja, saj števila izhajajo iz keltskega sistema, ki za osnovo uporablja številko 20. Število 80 je po francosko tako quatre-vingt (štiri dvajsetice). Prav matematično, se vam ne zdi?

Italijanščina se ponaša z velikim naborom besedišča s področij kulinarike, zgodovine, umetnostne zgodovine in kulture. Zanimivo je tudi, da pozna velik nabor besed za barve – vsaka barva ima več odtenkov, npr. rosso salmone (lososovo rdeča), verde bottiglia (zelena kot steklenica), benetton (turkizno zelena). Nič čudnega, saj gre za domovino modne industrije.

Ste vedeli, da ima v italijanščini vsaka barva več odtenkov?

Ali ste vedeli, ...

da japonščina pozna štiri sisteme za pisanje: kanji, hiragana, katakana in romanji?
da kitajski jezik ne pozna spreganja glagolov, časov, spolov ter razlike med množino in ednino?
da fonem ř (předseda – predsednik) obstaja zgolj v češkem jeziku?
da v švedščini glagoli ne označujejo ne osebe ne števila?
da je v danščini posebna t. i. glasilčna zapora, ki jo pozna tudi arabščina?
da je v španščini veliko besed prevzetih iz arabščine; prepoznamo jih po predponi al- (alboroto – kraval, veselje; albornoz – kopalni plašč)
da le v slovenščini pri številih najprej izgovorimo enice in nato desetice, v ostalih slovanskih jezikih pa obratno?

Pri jeziku, ki ga poučujem, me navdušuje ...

Pri raziskovanju zanimivosti in posebnosti o jezikih so mi na pomoč priskočile tudi LanguageSitterke®, ki so na vprašanje Kaj me pri jeziku, ki ga poučujem, najbolj fascinira? odgovorile:

Kaja Marinšek, LanguageSitterka® za nemščino

»Pri nemščini me verjetno najbolj fascinirajo njena pragmatičnost, "matematičnost" in odprtost. Gre namreč za zelo sistematiziran jezik, v katerem vse poteka po "vnaprej določenih pravilih", tako kot pri matematiki: nemška poved je v tem pogledu podobna matematični enačbi, pri kateri je vse črno na belem – prav tako kot lahko enačbo obračaš, kolikor želiš, se lahko tudi z nemškimi povedmi "igraš", rezultat in potek pa bosta še vedno jasna.«

Tina Razložnik, LanguageSitterka® za angleščino

»Mene pri angleščini fascinira hitra odzivnost na nove besede in izraze. Všeč mi je fluidnost jezika, ki poteka vzporedno z razvojem tehnologije, odkrivanjem novih spoznanj v znanosti, na ravni medsebojnih odnosov. Na kratko, kako odprt in multikulturen je jezik za sam razvoj in do njega celo vzpodbuden.«

Tadeja Jereb Žnidaršič, LanguageSitterka® za italijanščino

»Dejstvo, kako lepo steče z jezika, kot metuljček.«

Anita Rádonyi, LanguageSitterka® za madžarščino

»Madžarščina ni indoevropski jezik, zato je na prvi pogled zaradi aglutativne narave videti zelo zapleten. Besede se lepijo med seboj, kar pripelje do dolgih besed, ki so težko prevedljive v druge jezike.«

Ana Čepar, LanguageSitterka® za ruščino

»Najbolj me fascinirajo bližina in hkrati razlike med ruščino in slovenščino. Dejstvo, da sta oba jezika slovanska, veliko pripomore k razumevanju in hitrejšemu učenju. Igra podobnosti in različnosti pa poskrbi za nemalo zabavnih trenutkov.«

Deana Jezeršek, LanguageSitterka® za nemščino

»Najbolj me navdušuje njihova fonetika. Le redkim jo uspe kmalu usvojiti; do tiste meje morda nemščina res ne zveni najlepše, ko pa enkrat prečkaš mejo popolne ali vsaj dobre fonetične izgovorjave, na nemščino začneš gledati skozi rožnata očala.«

Sama bi na tem mestu dodala, da me pri hrvaščini navdušujejo številni narečni izrazi, ki so med seboj tako različni, in mali stilistični bombončki, ki bogatijo jezik. Pri makedonščini pa njena melodičnost, številne pomanjševalnice

Pri jezikih nas navdušuje, ko gladko stečejo z jezika.

Jezik je živa stvar, ki se nenehno spreminja, zato so omenjene zanimivosti le majhen košček v svetovnem jezikovnem mozaiku. Včasih prav določena zanimivost poveča našo motivacijo za učenje ali nas spodbudi k nadaljnjemu raziskovanju. Upam, da so vas naštete zanimivosti pritegnile in spodbudile k učenju vsaj enega, če že ne več jezikov, ki jih ponujamo v našem jezikovnem babilonu. V še tako nepovezljivih jezikovnih skupinah namreč najdemo povezave, zato pogumno na pot. Ne bojte se – izberite bolj ''eksotičen'' ali ''manj uporaben'' jezik, kajti: »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš!«